
bel majski oblak
in pod njim travnik razmršenih trat
veter jih giblje
in moje misli
med njimi – kot z ustnicami – poljubljajo cvetje
bel majski oblak
na katerega sem nekega dne stopila
kot da bi bila darilo:
z vsem – kar sem bila
iz njega melodije dežja
in pod njimi – travnik razmršenih sanj
sprašujem te – ali si videl
sem mar že čez vse trave odšla
koliko jih je še ostalo
Lidija Polak
***
Lidija Polak v pesmi, posvečeni črki O, nežno prepleta podobe narave z notranjim doživljanjem. Bel oblak, ki lebdi nad razmršenim travnikom, postane prostor spomina, prehoda in iskanja. V ospredju je nežna, a globoka čutna refleksija o minljivosti, o zapuščenih sanjah in o poti, ki jo hodi pesniški jaz – morda že onkraj trav.
🟣 ŽANR
Lirična poezija / poezija naravnega občutenja in notranje refleksije
📍 Rubrika: Črkologija
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Maj 2025