Plesni leksikon od A do Ž

Verjetno v teh dneh vsi iščemo načine, kako preživeti čas, ko ne smemo nikamor. Plesno druženje seveda ne pride v poštev, ne bo pa nič narobe, če v tem času kaj o plesu preberemo. Kot nalašč je iz nekega skritega kotička skočil Plesni leksikon. Skupaj lahko preberemo kako geslo in pridobimo kako novo informacijo. Upamo, da nam ne bo treba obdelati vseh 2100 gesel. Tako vi, kot tudi mi, bi verjetno raje zaplesali. Ples obstaja povsod, Osnovno orodje, ki ga potrebujemo, je naše telo. Izražamo se z ritmičnim gibanjem, skozi gib izražamo tudi svoja čustva in občutke. Ples se je spreminjal skozi čas, od ritualnih plesov do danes se je prilagajal časom in glasbi. Ples je neizmeren vir spoznanj, tehnik in občutkov, najboljše pri tem pa je, da je dostopen vsem. Lahko ste tekmovalci, rekreativci, umetniki, lahko pa za svoj užitek plešete in ustvarjate samo sami zase. Če ne gre drugače, tudi v varnem okolju svojega doma. Za zdaj pa - se beremo!

A

Črka “A” – Alpski ljudski plesi, plesi iz Slovenije in dela Hrvaške z Istro. Pretežno so to plesi v parih, ki se intenzivno vrtijo in niso med seboj vedno povezani, velikokrat plešejo drug proti drugemu, večinoma brez vodje plesa. Pari se vrtijo v smeri urnih kazalcev, krog pa v nasprotni smeri. (vir: Plesni Leksikon, Cankarjeva založba) 

Danes se ljudski plesi ohranjajo preko folklornih društev. Vsaka pokrajina ima svoj specifični ples in seveda opremo – narodno nošo. S svojim delom ohranjajo tradicijo in kulturno dediščino naših krajev. 

B

Črka “B” – Baletna šola, ustanova za poučevanje klasičnega baleta, večinoma profesionalnega. Prva je bila ustanovljena 1661 v Parizu (Academie royale de danse), v njej so klasificirali baletne osnove (položaj nog, – en dehors itd.). Zato je francoščina postala šolski baletni in komunikacijski jezik. (vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Verjetno se vsi strinjamo, da je balet dejansko osnova za vse, od hip hopa in jazz baleta, do družabnih plesov. Z vključevanjem baleta pridobivamo na gracioznosti, kontroli giba, ravnotežju in še in še. 

C

Črka “C” – CHA CHA CHA, sodoben južnoameriški ples, afrokubanskega izvora, v hitrem 2/4 ali 4/4 taktu. CCC je zelo temperamenten ples z izrazitim bočnim gibanjem in je ritmično prefinjena zvrst. Cha cha cha je še danes afriški ritualni ples in raziskovalci lahko po načinu tega plesa ugotavljajo, kateremu plemenu pripadajo plesalci. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba)

V društvu, kjer delam kot dolgoletna vaditeljica, je to eden najbolj priljubljenih plesov med plesalci družabnih plesov. Verjetno zato, ker je igriv in vesel. Z značilnim trikorakom je na začetku kar nekaj težav, ki pa jih prav zaradi igrivosti hitro premagamo. Sicer pa je trikorak zelo pogost tudi pri ostalih plesih, pridno ga uporabljajo tudi naši hip hop in jazz plesalci, ki ga poznajo pod imenom chasse. 

Č

Črka “Č” – Čistost giba, naglašena, kontrolirana in funkcionalna izvedba giba, brez okrasnih, nekoordiniranih in nekontroliranh gibov. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba)

Ne glede na zvrst, “čistost giba” iščemo in ustvarjamo pri vseh plesalcih. Potrebno je veliko vaje, da izkoreninimo stare, nezavedne gibe, da se naučimo gib kontrolirati in ga izpeljati na najboljši način. Ko nam uspe, je rezultat navdihujoč. Naše telo je fantastičen “stroj”, sposobno je izpeljati nešteto gibov in premikov. Zato vemo, da nam na tem področju dela ne bo zmanjkalo. 

D

Črka “D” – didaktična gibna igra, igralna dejavnost s pravili, ki jo usmerja odrasli in ki omogoča doseganje določenih smotrov, spodbuja razvoj gibalnih sposobnosti, npr. različnih spretnosti, prožnosti, koordinacije, hitrega odzivanja, občutka za ritem, gibnega spomina, gibne domišljije, gibnega ustvarjanja. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Na ta način spoznavajo ples otroci. veliko igre, skakanja in tekanja ob glasbi, ploskanje ritma, oponašanje narave (živali, rožice, kotaleči kamni …), uprizoritev kratke pravljice, improvizacija na glasbo in v vseh teh dejanjih je skritih veliko plesnih gibov, ki kasneje dobijo svoja imena. Tako poučevanje uporabljamo tudi pri odraslih, na prilagojen način, ki pa vsekakor deluje. Saj vemo, da se v vsakem od nas skriva otrok, ki je vesel, ko lahko pokuka na dan.

Đ

E

Črka “E”- Energija (iz gr. energeia, “dejavnost”) 1) splošno delujoča sila, moč, človekova sposobnost za opravljanje dela. 2) plesalčeva energija, njegova psihofizična sposobnost, telesna, izrazna, ustvarjalna moč v izvedbi plesne naloge. 3) volja do izvedbe nekega dela, naloge, plesne stvaritve, napetost – moč – dinamika. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Presneta energija! Tudi ta nam daje veliko dela. Iz dvorane se velikokrat sliši: “Naredi energično, oživi, bolj močno, bolj eksplozivno, skoči, premakni …!” Koreografijo se relativno hitro naučimo, ko je treba v ples dodati takšno ali drugačno energijo, pa se velikokrat zatakne. Če vztrajamo, naš ples dejansko oživi. Takrat postane užitek, tako plesalcu, kot gledalcu.

F

Črka “F” – Flamenco (šp., iz lat. flamme – plamen), ognjeviti ljudski plesi in pesmi iz Andaluzije, verjetno zelo starega ritualnega izvora. Kitarist s skupino pevcev in ob ritmičnem ploskanju spremlja solo plesalca ali plesalko, tudi plesni par, ki poudarja takt z izrazitim potrkavanjem s stopali in s kastanjetami. Med flamenco plese spadajo alegrias, buleira, zapateado itd. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 


Flamenco je res temperamenten in zelo prepoznaven ples. Potrebno je veliko vaje in truda, da se ga naučimo, saj je v to gibanje vpleteno veliko elementov. Poudarek je na ritmu nog, veliko posebnega gibanja imajo tudi roke. Nič manj pomembna ni izraznost vsakega plesalca. Zato je dobro izveden ples prava paša za oči. Morda, ko bo ta kriza mimo, tudi mi poskusimo? Če ne drugo, lahko spoznamo ritem na malo drugačen način.

G

Črka “G”- Gibljivost – psihomotorična sposobnost izvajanja gibov, s čim večjo amplitudo. Na eni strani je gibljivost odvisna od anatomske zgradbe sklepov, na kar z vadbo ne moremo vplivati, na drugi strani od raztegljivosti mišic in vezi, s katerimi se gibanje izvaja; na slednje lahko vplivamo z vadbo. Posebna oblika vaj za gibljivost so raztezne vaje. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Raztezne vaje so del vseh naših plesnih treningov. Včasih bolj, včasih manj naporne, a vedno dobrodošle. Zanimivo pri teh vajah je, kako se nanje odzivajo naše mišice. Če jih redno izvajamo, če to počnemo tudi doma, se naše telo spremeni in učvrsti in sposobni smo izpeljati vedno več zahtevnih gibov. Sicer pa, prvo raztezno vajo naredimo že zjutraj, ko se za trenutek pretegnemo, preden vstanemo iz postelje. In prav nič ni narobe, če to storimo večkrat čez dan. Telo nam bo hvaležno!

H

Črka “H” – Humoreska – plesna ali baletna humoreska, plesno delo vedrega, šaljivega značaja, krajšega obsega z bolj ali manj izraženimi elementi plesnega humorja in s širokim naborom komične izraznosti. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Pripravili smo že veliko predstav, humoreske pa se še nismo lotili. Si jih pa ustvarjamo kar med vajami, ko nehote pride do različnih situacij, ko naš ples postane prava humoreska. To so zabavni trenutki, ko se nasmejemo sebi in soplesalcem. Tudi za smeh in dobro voljo je treba poskrbeti. 

I

Črka “I” – Interpretacija (lat.) podajanje plesne vloge oz. sploh plesa v plesni predstavi ali prireditvi. Razen pri avtorskih stvaritvah je plesalec vedno posrednik med koreografsko zamislijo in občinstvom. Po navadi naj bi se čim bolj vživel v koreografovo zamisel in naj bi jo čim bolj zvesto prikazal; možna pa je tudi zelo svobodna interpretacija, celo improvizacija v okviru postavljenega vsebinskega in oblikovnega ogrodja. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

O ustvarjanju predstav in učenju interpretacije bi lahko napisali nič koliko zgodb in anekdot. Verjamemo, da ima vsak od naših plesalcev te izkušnje. Kot ljubiteljska dejavnost imamo verjetno malo več svobode, zato je tako ustvarjanje vedno zabavno. Ko plešemo na odru, se dogaja marsikaj. Od stroge koreografije do svobodne interpretacije in seveda, ko nam zataji spomin, tudi improvizacije. Najpomembnejše pa je, da vsi ob tem neizmerno uživamo. 

J

Črka “J” – JIVE (ang.) ritmičen ameriški družabni ples v 4/4 taktu, ki se je razvil kot posledica izrazitega prodora jazza pred 2. svetovno vojno; značilno ritmično gibanje v kolenih in zibanje z boki levo – desno ter pomembno delo stopal. Izhaja iz boogieja. Leta 1940 prišel v Evropo kot jitterbug oz. be-bop, pri nas je bil znan kot tržačan. Spada med tekmovalne latinskoameriške plese. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Jive s svojim zibalnim korakom nazaj naprej spada v veliko družino swing plesov. Je živahen in energičen in lahko zatrdimo, da ga imajo naši plesalci družabnih plesov radi. Le prehiter ne sme biti, da nas ne utrudi preveč, pravijo. Vsekakor pa nas spravi v dobro voljo že sama glasba in zelo hitro se premaknejo tudi naše noge. 

K

Črka “K” – Korak, fr. pas 1) prvina hoje v vsakdanjem življenju, v plesu, športu ipd.; 2) sinonim za določeno plesno figuro, npr. valčkov korak v družabnem plesu, pas de bourree v baletu, menjalni korak v ritmiki itd. V plesu so možne različne oblike koraka: na celih stopalih, v počepu in skozi počep, na prstih in prek prstov v počep, pa z vmesnimi preskoki in poskoki, prenašanje teže, izmenični korak itd. (Vir Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Včasih je zanimivo, kako zelo se zapletemo, ko moramo hoditi v določeni obliki, po določenih navodilih. Čeprav v dvorano vsi normalno vkorakamo, vsak s svojim značilnim korakom, pa prihaja pri učenju plesnih figur do prave zmede. Velikokrat se nasmejemo, ko preprosto ne moremo izpeljati prenosa teže, koraka v določeno smer, uravnavati hitrost … Vse preveč vklapljamo možgane in noge se enostavni uprejo. Z vajo, seveda, prebrodimo težave in pridemo do preproste resnice, da je na koncu ples samo hoja, hoja po ritmu, po glasbi. Seveda moramo do popolne tehnike še veliko delati. Plešemo pa lahko takoj. In več kot plešemo, bolj se izpopolnjujemo, vse bolj vključujemo tudi svoje telo in vse bolj uživamo. Korak je pomemben, zavedati pa se moramo, da ples ni samo korak. Korak je začetek, je osnova, na kateri gradimo.

L

Črka “L” – Latinsko ameriški plesi; 1) oznaka za plese, ki prihajajo iz držav Latinske Amerike, zlasti s Kube, iz Brazilije in Argentine. Razvili so se predvsem ob prihodu kolonizatorjev v te dežele; največkrat so mešanica kultur afriških črncev, evropskih belih priseljencev in južnoameriških indijancev; 2) v športnem plesu oznaka za pet tekmovalnih plesov: samba, rumba, cha cha cha, pasodoble in jive; (Vir Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Pred leti smo imeli v društvu tudi mi tekmovalce latinsko ameriških plesov, ki so se pridno predstavljali na domačih in tujih tekmah. Žal jih nimamo več, saj je interes trenutno premajhen. Ta šport je namreč finančno velik zalogaj, ki ga ne zmore prav vsak. Se pa plesom nismo odrekli. Pridno treniramo in plešemo na ljubiteljski ravni, plesalci družabnih plesov obvladajo ritme vseh petih plesov, pa še kakšnega zraven. Latinsko ameriški plesi so zelo priljubljeni. Navdušuje nas glasba, saj te kar “potegne” v ples. Tako nastajajo koreografije čutne rumbe, igrivega cha cha, poskočnega jiva, gibalno zahtevne sambe … 

M

Črka “M” – MENUET (iz fr. pas menu = majhen korak), dvorski parni ples iz 18. stoletja priljubljen zlasti v Franciji in Angliji, ki se je razvil iz fr. ljudskega plesa v pokrajini Pitou. Miren in eleganten ples z majhnimi koraki, v 3/4 taktu. Z njim so dostikrat začenjali dvorni plesi in so ga plesali tudi po 2 uri, v osnovni “S” ali “Z” hojnici. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Včasih je zanimivo pokukati v zgodovino in spoznati plesne in glasbene oblike drugih časov. Ob besedi menuet po navadi najprej pomislimo na glasbeno zvrst, dejstvo pa je, da kjer je glasba, je tudi ples. Dvorni plesi izvirajo iz ljudskih plesov, elita si jih je prilagodila, vnesla svoj način elegance in gracioznosti, pri tem jim je bil vedno v pomoč dvorni plesni učitelj. Bolj ali manj zapletene koreografije pa so nakazovale tudi na status posameznika. Danes si starinske (historične) plese lahko ogledamo na predstavah, lahko pa se jih tudi naučimo na sicer redkih, ampak odličnih delavnicah. Naša plesna zabava je v današnjih časih seveda drugačna, manj smo obremenjeni s koreografijami in bolj se zabavamo. A kdaj pomislimo, kako smo prišli do današnje oblike plesa? A ni tudi valček v 3/4 taktu?

N

Črka “N” – Naravna scena (iz gr. skene = oder), zunanji prostor, kjer lahko teče plesna dejavnost kot gledališki dogodek ali kot plesno-vzgojne dejavnosti in je funkcionalno vezan na vsebino dogajanja. Naravna scena je del naravnega okolja (npr. drevje, grmovje, stavbe idr.), ki se oblikovno in vsebinsko povezuje s plesnim dogajanjem. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Tudi mi smo že plesali na trgih, muzejskem vrtu, izvajali vaje pred športno dvorano in drugje na prostem. Tudi naša zadnja, lanska zaključna predstava je bila na prostem, naša scena pa je bila Taverna v Kopru. Plesali smo pod oboki stare stavbe, sceno je z ene strani oblikoval pogled na morje, z druge pa na znameniti Carpacciev trg. Namesto posebnih efektov, nas je spremljal lahen vetrič in sončni zahod. Čudovito doživetje za plesalce in obiskovalce. 

O

Črka “O” – ORIENTACIJA (iz lat. oriens – vzhod), 1) ugotavljanje svojega položaja glede na točko v prostoru, prvotno glede na vzhod ; 2) znajdenje v prostoru; 3) zmožnost znajdenja v prostoru in v lastnem telesu med gibanjem, še posebej potrebna pri povzemanju oz. posnemanju gibnih motivov koreografa ali pri učenju plesnih oblik – plesna shema. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba)

Kaj povedati o orientaciji? Vsekakor zelo pomemben element, tako v plesu kot tudi v življenju. S tem imamo vsi izkušnje, takšne ali drugačne. Če obudimo spomin na vaje, se lahko spomnimo, kako nam je orientacija ponagajala. Odlična, osvojena in dodelana koreografija. Potem se učitelj domisli in spremeni smer. Seveda nam je v nekako uspelo. Ampak pred tem je bilo nekaj poizkusov zanimivih, kot bi počeli nekaj novega, za trenutek mogoče nismo vedeli, kaj je levo in kaj desno, čeprav je bila koreografija popolnoma enaka. Ko pa ozavestiš svoje telo … vse steče.

P

Črka “P” – PASODOBLE (šp. dvojni korak), živahen latinskoameriški družabni ples šp. izvora v 2/4, 4/4 ali 6/8 taktu, z zelo poudarjenim ritmom. Koraki so slovesni, povdarjeni z gibi ramen v smeri nazaj in lahnim obračanjem trupa ter z udarci pete ob peto. Figure izhajajo iz bikoborbe (parada, napad, izpad…). Pasodoble spada med tekmovalne športne latinskoameriške plese. Pri umetnostnem drsanju in kotalkanju je pasodoble eden izmed tekmovalnih plesov plesnih parov, v 2/4 taktu, s 56 takti na minuto, po na ledu vnaprej določeni in zarisani sledi. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Pasodoble je verjetno eden najbolj prepoznavnih latinsko ameriških plesov, tako po glasbi, kot po plesnih gibih. Že ob gledanju nas navda z energijo in marsikdo bi kar zakorakal zraven. Plesalec predstavlja bikoborca, plesalka pa rutico (včasih tudi plesalčevo senco), sam ples pa je dramatičen, poln hitrih gibov in zanimivih premikov. Zato je prava paša za oči.

R

Črka “R” – ritem (rhythmos iz reo = tečem), 1) zaporedje posamičnih gibnih vzorcev, v katerih se menjavajo nasprotujoče si vrednostne enote, velja za življenje (ciklične menjave med dnevom in nočjo, letnimi časi, plimo in oseko itd.); velja tudi za vse umetnosti; 2) menjava gibno-plesnih nasprotij (poudarjeno – nepoudarjeno, napeto – sproščeno, široko – ozko itd.) utemeljeno v osnovnih ritmičnih telesnih funkcijah, npr. srčnem utripu, dihanju, krčenju in raztezanju mišic itd.; 3) plesni ritem, gibno ustvarjanje, odvisno od posameznega ustvarjalca, njegovih razpoloženj, namenov itd. Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Ritem je tisti element, ki mu v plesu morda najbolje sledimo, saj je v glasbi najbolj slišen, njemu so prilagojeni tudi koraki. Večina naših plesalcev je navdušena s hitrimi, igrivimi ritmi, zato imamo veliko salsa navdušencev, ki se razveselijo vsake nove plesne kombinacije.

S

Črka “S” SALTO (it. salto – saltare = skočiti), prevrat prosto, akrobatski element, pri katerem se telo v letu obrne enkrat (to je za 360 stopinj) ali večkrat naprej, nazaj ali bočno, okoli čelne oziroma bočne osi. Pri nas se uveljavlja izraz prevrat prosto. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Pri nas se s saltom srečujemo predvsem pri cheer jazzu, občasno pa se trudijo tudi naši hiphoparji in so vedno bolj uspešni. Naš nasvet trenerjem in plesalcem – bodite previdni.

Š

Črka “Š” – ŠPAGA, v plesu in športni gimnastiki prednožni ali prednožno-zanožni sed z iztegnjenimi nogami. V prvi inačici so noge v čim širšem razkoraku (v baletu za 180°), v drugi je ena noga iztegnjena naprej, druga pa nazaj. Uporablja se v vajah na tleh in na gredi. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Če pokukamo na naše treninge, so najboljše izvajalke špage naše jazz balet plesalke. Špago poimenujemo bolj preprosto in sicer ženska in moška špaga. Na tej raztegnjenosti delajo redno, na vseh treningih, še bolj pa se napredek opazi pri tistih, ki to pridno delajo tudi doma. 

T

Črka “T” – TUTU, tradicionalno kratko baletno krilo v obliki krožnika, obdelano iz več plasti tila, muslina ali najlona. V romantičnih baletih je daljše in sega do sredine meč, pri čemer tudi izgublja krožnikasto obliko. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Ob besedi tutu danes pomislimo na naše jazzistke in male sončke, ki smo jih letos že opremili s “tutuji “za zaključno predstavo. Letos predstave žal ne bo in bodo morali počakati. Predvsem nam je žal za naše najmlajše, ki so na zadnji vaji že veselo poskakovali in plesali v novem kostumu. Do naslednje predstave bodo oblačila seveda prerasli. Pa nič zato, bomo šli v novo nabavo, stare (nove) “tutujčke” pa bomo dali naprej, mlajši generaciji, ki prihaja.

U

Črka “U” – UNISONO, (it. enoglasno, enozvočno) 1) V glasbi enoglasno hkratno zvenenje dveh ali več tonov enake višine (različne barve) ali v oktavnem razmaku. 2) Pri plesu: gibanje, pri katerem dva ali več plesalcev hkrati izvaja povsem enake gibe. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Plesalci vemo, kako težko je izvajati povsem enake gibe. Že v paru ni enostavno, ko pa pleše večja skupina, je treba vsak gib ponoviti res neštetokrat. S tem izzivom se srečujemo pri vsaki koreografiji, še najbolj pri tistih, ki jih pripravljamo za predstave in javne nastope. 

V

Črka “V” – VSEBINA, 1) Na splošno vse, kar obsega neka plesna predstava, oziroma vsaka plesna zaposlitev (npr. učna ura), gibno gradivo (npr. korak), spodbude za gibanje, tema, vrsta plesne dejavnosti; 2) v ožjem pomenu tema, zgodba plesne predstave – vsebinski motiv. 

Do besede vsebina smo prišli prav sedaj, ko naj bi bile naše priprave za predstavo na višku. To idejo smo seveda morali opustiti zaradi trenutnih, nič kaj prijetnih razmer. Se pa malo “hranimo” s spomini na pretekle predstave. Se spomnite? Mesto pod mavrico, Tu sem doma, Do-re-mi zaplešimo vsi, Preprosto 18, Plesno derevo … in še in še. Lepi spomini.

W

Z

Črka “Z” – ZRCALJENJE, simetrija, tudi intuitivna igra, dialog in notranja komunikacija med plesalci; kompozicijsko koreografska metoda; (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Pri plesu velikokrat uporabljamo tehniko zrcaljenja. Pri najmlajših največkrat preko igre ogledalo, pri kateri se nepopisno zabavajo ob prikazovanju svojih posebnih položajev. Prav tako je zrcaljenje pogosto pri plesu v paru, ko plesalka določene figure, korake, preprosto prezrcali in s tem sledi plesalcu. Seveda se s tem ukvarjajo tudi naši hip hop in jazz plesalci. Verjetno najlepše primere zrcaljenja pa najdemo v naravi. Voda in okolica nam na ta način predstavita dih jemajoče slike.

Ž

Črka “Ž” – ŽABJI SKOK, otroška gibalna igra, gibni element, ki ga potrebujemo za ogrevanje in krepitev zlasti mišic nog. Iz opore čepno se otrok z nogama eksplozivno odrine naprej in ponovno doskoči v oporo čepno – tudi zajčji skok. (Vir: Plesni leksikon, Cankarjeva založba) 

Prišli smo do konca abecede. Ostanimo poskočni kot žabice!

Kapljice za dojenčke in otroke.
Medicinska zaščitna maska
Razkužilo za roke

Tatjana Brozič

fotografija: arhiv Tatjane Brozič

kontakt

spletna stran

facebook

Kaj je kreativno pisanje?
En izmed načinov pisanja besedil je kreativno pisanje. Primerno je za tiste, ki želijo svojo domišljijo sprostiti in se prepustiti ustvarjanju izvirnih zgodb, v katerih bodo uživali tudi bralci.
Naroči se na 365 tem za kreativno pisanje
Pisateljski zaznamki
S 365 temami ustvarjamo "pisateljski dnevnik" z dragocenim besedilom. Izziv zahteva le 10-20 minutno pisanje, najbolje na roko, lahko pa tudi na računalnik, tablico ali pametni telefon.
Naroči se na 365 tem za kreativno pisanje
Previous slide
Next slide
Kaj je kreativno pisanje?
En izmed načinov pisanja besedil je kreativno pisanje. Primerno je za tiste, ki želijo svojo domišljijo sprostiti in se prepustiti ustvarjanju izvirnih zgodb, v katerih bodo uživali tudi bralci.
Naroči se na 365 tem za kreativno pisanje
Pisateljski zaznamki
S 365 temami ustvarjamo "pisateljski dnevnik" z dragocenim besedilom. Izziv zahteva le 10-20 minutno pisanje, najbolje na roko, lahko pa tudi na računalnik, tablico ali pametni telefon.
Naroči se na 365 tem za kreativno pisanje
Previous slide
Next slide