Predstavila sem vam že utrinke s pesniškega večera, danes pa vas vabim med svoje slike po sledeh lastnega upodabljanja. Dobrodošli! 

Hkrati s pesniškim večerom predstavitve Kamenpesmi je bila dalj časa na ogled tudi razstava najnovejših slik iz mojega že Covidnega obdobja. Med pogovorom o pesnjenju in ustvarjanju nasploh, sem se dotaknila tudi slikanja in tudi temu namenila nekaj besed v obliki odgovorov na vprašanja oz. razmisleka o tem. 

Primeri se, da me kdo vpraša, od kje mi navdih za ustvarjanje? 

Sama menim, da je navdih danost oz. stanje duha, ki ni zgolj odvisno od mene in od moje volje ali odločitve, da bom nekaj ustvarila. Je svojevrstna energija, notranje občutenje, ki me žene kot potreba, nuja, želja po ustvarjanju in izražanju na tak ali drugačni način, tako silovito in vseprežemajoče, da se temu občutenju zgolj prepustim in mu sledim, da me vodi kot nevidna roka. Navdih je dar in darilo. Navdih pride in gre, te poišče in pokliče, je ali pa ga ni. Navdih je gonilna sila ustvarjalnosti. Omogoča mi iz sebe, iz svoje duše ustvariti in poustvariti to, kar sem. To, kar mi je lastno in ima moj pečat ter podpis. Manifestira se v ničkoliko odtenkih, vsebinah in izrazih. Moje pesmi, to sem jaz in moje slike sem jaz. 

Postavlja se tudi vprašanje motiva za slikanje. Moj najpogostejši motiv je motiv ženske. Podoba ženske, obraz ženske, zgodbe o ženski, deklici, dekletu, o svečenici in o boginji, ki jih slike pripovedujejo. 

Zgodbe o mnogih nemih in nevidnih ženskah, ki na obrazih zrcalijo svojo dušo, nesrečo, žalost, osamljenost, bolečino, čudenje, radost, srečo, ljubezen … Prav vsem praviloma nadenem krono na glavo, jih okronam bodisi s ptico, cvetlico ali s klobukom na glavi. Sleherni izmed njih podelim dostojanstvo, ki jim vsem pritiče samo po sebi, zato, ker so, ker so ženske. Neutrudne in vztrajne borke in bojevnice našega vsakdana skozi vse viharje in preizkušnje sveta in življenja. Od najbolj pretresljivih, težkih, krutih, neznosnih, nečloveških, do opogumljajočih, blagohotnih, osrečujočih. Slike, podobe žensk opazovalce nagovarjajo z vprašanji in ponujajo odgovore na osnovi zaznave, občutenja, čustev, intuicije … 

To je več kot pesem, več kot ljubezen. 

Kaj me pri slikanju najbolj navdušuje? Navdušujejo me barve, harmonija, izrazna moč, moč neposrednega nagovora. Čarobnost ustvarjanja, nastajanje in rojstvo slike. 

V čem je čarobnost slikanja? 

V čaranju. V spoznanju, da je mogoče s sliko izraziti tudi vse tisto, česar z besedo ni moč povedati. Ujeti trenutek, ki se ga ne da ubesediti. Tisto nekaj več, kar je mogoče samo občutiti, zaznati in prepoznati, globoko v sebi in iz sebe. 

Razstava slik v Knjižnici Franceta Bevka v Cerknem je bila toplo sprejeta in moji občutki zaradi tega osrečujoči. 

K tukajšnjemu ogledu slik ste prisrčno vabljeni tudi vi.