V petek, 22. januarja 2016, se je v Kulturnem domu Tabor na Občinah odvijal pesniški večer z Jolko Milič, ki je, skupaj z nekaterimi pesnicami predstavila dvojezično pesniško antologijo Poezija – bla, bla, bla … Za 2000 evrov sodobne slovenske poezije / Poesia – bla, bla, bla … Per 2000 euro di poesia slovena contemporanea. Sledila je kratka predstavitev njene brošure Jolkizmi, s podnaslovom: Rekla brez kontroliranega porekla in z njim. Obe knjigi je izdala tržaška založba Anthony Editions. 

Med izbranimi pesniki je Jolka Milič zbrala in povezala dvajset znanih in manj znanih pesnic in pesnikov: Alja Adam, Ana Pepelnik, Anica Perpar, Barbara Pogačnik, Boris A. Novak, Brane Mozetič, Dušan Jovanovič, Ines Cergol, Lučka Zorko, Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek, Maja Vidmar, Patricija Dodič, Patricija Sosič Kobal, Sonja Votolen, Tatjana Pregl Kobe, Vanja Strle, Veronika Dintinjana, Vinko Möderndorfer in Zoran Pevec.

Celotno antologijo je tudi prevedla v italijanski jezik z namenom, da predstavi sodobno slovensko poezijo tudi italijanskemu občinstvu. 

O Jolki Milič, slovenski pesnici, prevajalki in publicistki, ki bo letos, 5. februarja praznovala visok jubilej, 90. rojstni dan, sem v preteklosti veliko slišala, predvsem sem jo imela v spominu kot zelo polemično in ostro kritičarko slovenske knjižne publicistike. Želela sem jo spoznati. In ko sem jo opazovala, kako je vodila pesniški večer na Občinah, me je navdušil njen živahni um in njen neprecenljivi humor in satira, ki pa zdaleč ni bila tako zelo ostra, kot je bila morda v njeni mladosti. Nekakšna prizanesljivost je vela iz nje, morda celo grenkoba, da se spremembe dogajajo zelo počasi, če se sploh. Ti rahli zbodljaji, a ne brez humorja, so me očarali. Nasmejali smo se, ko je rekla, da je pričujočo antologijo popolnoma raztrgal njen dolgoletni prijatelj in napisal članek v časopisu, da je antologija popolnoma zanič. Ni ji uspelo še izvedeti, na kaj je letela kritika, ali na samo knjigo, ali nanjo, ali celo na pesnike. Če je letela kritika na knjigo in njeno delo, potem mu bo knjigo podarila, če pa je letela na izbrane pesnike, potem knjige seveda ne bo dobil. 

Poudarila je, da je slovenski narod, čeprav smo tako majhni, narod pesnikov, in to zelo dobrih, samo premalo se hvalimo – zato je svetovala pesnicam, ki so brale svojo poezijo, pa tudi tistih, ki na dogodek niso uspeli priti, naj se samozavestno predstavijo in poudarijo svoje dosežke. 

Kljub njenemu vstavku, da nas na koncu čaka desert – njena brošura Jolkizmi, ki ga je šaljivo navrgla med enim in drugim branjem pesmi, je svojo predstavitev brošure hotela izpeljati kar najhitreje in hitro zaključiti večer, so pesnice le uspele prebrati nekaj njenih rekel, ki so nas nasmejala in so še danes aktualna. 

Prijeten večer ob duhoviti Jolki Milič in ob poslušanju dobre poezije!