Sodobna družba pogosto govori o svobodi izbire, napredku, učinkovitosti in novih priložnostih. Toda pod površjem vsakdanjega življenja se včasih pojavi neprijeten občutek, da človek ni več predvsem človek, temveč vse bolj postaja del nekakšnega velikega sistema menjave. 

Ne trguje se več samo z izdelki. 

Danes se trguje tudi: 

• s pozornostjo, 
• podatki, 
• podobami, 
• časom, 
• čustvi, 
• vplivom, 
• in včasih skoraj z dostojanstvom ljudi. 

Na družbenih omrežjih človek postopoma postaja vsebina. Njegovo življenje, obraz, zasebnost, mnenje in celo osamljenost postajajo del prostora, kjer se meri všečke, doseg in vpliv. Bolj kot je posameznik viden, bolj postaja zanimiv za trg. 

Tudi v vsakdanjem življenju je mogoče opaziti podoben občutek. Zaposleni morajo poleg dela pogosto “prodajati” še svojo prijaznost, dostopnost, energijo in potrpežljivost. Delavec ni več samo delavec. Postati mora: 

• komunikativen, 
• prilagodljiv, 
• vedno dosegljiv, 
• pozitiven, 
• in pripravljen razumeti sistem, tudi kadar sistem ne razume njega. 

V jeziku sodobnega časa se to kaže skoraj neopazno. Ljudje postajajo: 

• “človeški viri”, 
• “uporabniki”, 
• “potrošniki”, 
• “ciljne skupine”, 
• ali “podatki”. 

Kot da človek vedno bolj izgublja svojo neizmerljivost. 

Morda prav zato danes toliko ljudi občuti nenavadno notranjo utrujenost. Ne samo zaradi dela ali hitrosti življenja, temveč zaradi občutka, da morajo ves čas nekaj dokazovati, ponujati ali ohranjati svojo vrednost na nekakšnem nevidnem trgu sodobne družbe. 

In vendar človek ni izdelek. 

Njegove vrednosti ni mogoče zares izmeriti: 

• s produktivnostjo, 
• številom sledilcev, 
• hitrostjo, 
• uspešnostjo, 
• ali stalno dosegljivostjo. 

Ko družba začne pozabljati na to razliko, se začne izgubljati tudi nekaj zelo pomembnega: občutek človeškega dostojanstva. 

Morda največja nevarnost sodobnega časa ni samo v potrošništvu, temveč v tem, da človek postopoma začne tudi samega sebe dojemati kot nekaj, kar mora biti ves čas koristno, zanimivo, učinkovito ali tržno zanimivo. 

In morda prav zato danes toliko ljudi čuti utrujenost, ki je ne znajo povsem pojasniti.
Ker človek ni ustvarjen za to, da bi neprestano prodajal samega sebe svetu.