Izbrani recepti s katerimi si lahko lajšamo prehladno obdobje
Tudi letos se nisem dovolj potrudila, da bi si v jesenskem času ojačala imunski sistem … in je tu … prehlad ali viroza. Ker sem ena od tistih vrst ljudi, ki ne mara letati okoli zdravnikov, si moram pomagati sama. Pa vendar vsako leto brskam po knjigah in iščem najboljši – čudežni recept, s katerim si zoprno stanje čimprej skrajšam.
Tokrat sem zbrala mnogo zelišč iz različnih knjig, revij in pošte, ki jo vsakodnevno dobivam. Upam, da si bo lahko vsak poiskal najbolj ustrezen način za lajšanje prehladnih tegob.
Zdravilne rastline, ki jih uporabljamo za lajšanje prehlada:
Peteršilj – zoper kašelj, spodbuja potenje, zbija vročino, pomaga še proti krčem v črevesju, ugodno vpliva na jetra, ledvica in mehur, proti vodenici, revmi, ekcemom, celulitu in proti edemom.
Ožepek – proti kašlju, spodbuja tek in prebavo.
List robide – proti bolečinam v grlu, blaži vnetje sluznice, ugodno vpliva še na kožne bolezni, izpuščaje, lišaje, deluje tudi proti driski, zato čaj ni primeren za ljudi, ki trpijo zaradi zaprtja;
Cvet in list slezenovca – proti vnetju grla, umirja kašelj, pospešuje izločanje sluzi, zdravilno vpliva na krče glasilk, lajša boleče mokrenje, pomaga doječim materam k izdatnejšemu izločanju mleka;
Korenina in list sleza – miri kašelj, pomaga proti driski in nespečnosti;
Šipek – veča odpornost telesa, ima veliko c vitamina, nadvse ugodno vpliva na nadledvično žlezo, odpravlja pomladansko utrujenost, mlahavost in bledico, pospešuje izločanje seča in tako posredno deluje proti nastajanju peska in kamnov v ledvicah, čisti kri, ker odvaja iz telesa soli sečne kisline in tako posredno zdravi protinske in revmatične bolezni;
Suličast tropotec – proti vnetju, čisti kri, mehur, ledvica, pljuča, želodec. Pater Ašič ga priporoča ljudem s slabotnimi pljuči, šibkim glasom, bledičnim, ki so polni izpuščajev, so stalno hripavi;
Cvet in korenina vijolice – je zelo dobra za dihalna obolenja in sicer za izkašljevanje, pri vnetem grlu, bronhitisu, lajša težko sapo in glavobol. Pomaga vnetim ledvicam in mehurju, pri protinu si zmečkane liste polagamo na otekla mesta, ob migreni si na zatilje in čelo pritisnemo liste vijolice, lahko izpiramo ustno votlino, pomirja živce, zato se obnese pri histerji, hipohondriji, živčnemu utripu srca, občutku strahu in nespečnosti. Sirup pomaga pri zasluzenih dihalih in krepi srce;
Žajbelj (list) – čisti dihala in vneto grlo, vnete mandlje, ustno sluznico, zdravi pljuča, nahod in prehlade. Uporabljamo ga lahko še proti potenju v meni (močan čaj) ali za potenje pri pljučnih bolnikih (rahel čaj), kopeli pomagajo pri kožnem ekcemu in garjah, umivanje las z čajem lase krepi in jim daje lesk, pomaga pri protinu in revmi, pomirja živce in drgetanje udov.
Pljučnik – pomaga pri vseh pljučnih boleznih, pri katarju dihal, gripi, bronhitisu, vnetju grla, zavira vnetje, hripavost, pospešuje izločanje seča, zdravi hemoroide.
Veliki oman – učinkuje kot antiseptik pri angini, bronhitisu, astmi, pljučnici;
Navadna črna meta – olajšuje izkašljevanje, tako da zrahlja zgoščeno sluz in nas spodbudi h kašlju, ki olajša odstranitev sluzi iz dihalnega trakta. Zeliščarji se zatekajo k njej zlasti tedaj, ko je kašelj suh in neproduktiven;
Materina dušica – pri bolečem grlu, ali pri tonzilitisu, za zdravljenje dlesni, za krepitev sklepov, … (več o materini dušici sem pisala v prejšnjem članku);
Navadni rman – Indijanci so rman tradicionalno uporabljali za zdravljenje vročinskih stanj in sodobni zeliščarji se še vedno zgledujejo po njih. Vpliva še na želodčne in črevesne težave, visok tlak, nespečnost, beli tok ,krčih maternice, motnje jeter;
Bezeg – blaži katar v dihalih, pomaga pri izkašljevanju.
Iz naštetih rastlin si lahko skuhamo čaj, ki ga lahko pijemo ohlajenega na sobno temperaturo, nikakor pa ne vrelega.
Sama sem v prehladnem času vsak dan, izmenično, pila dva čaja, ki sta mi zelo ustrezala, po okusu in delovanju.
Letos sem si pomagala s sledečim:
Čaj iz posušenih listov lovorja:
6 listov lovora sem dala v 2,5 dcl mrzle vode in dala kuhat. Ko je čaj zavrel, sem lonček pokrila in pustila da se ohladi (10-15 min). Stisnila sem sok 1 limone in dodala žličko cvetličnega meda. Čaj sem večkrat dnevno pila po žlički.
Napitek:
V 1 dcl hladne vode sem zamešala (vsake sestavine po pol čajne žličke): cimet, muškatni orešček, mleto nageljnovo žbico, mlet ingver in žličko kurkume. Vse skupaj sem zavrela in dodala še 1 dcl toplega mleka. Napitek sem pila po žlički čez cel dan.
Nos sem si izpirala s slano vodo, res pa je, da sem si morala pomagati še z lekarniškimi razpršili. Nosna sluznica, pa tudi koža, se med prehladom močno izsuši, zato sem se mazala z ognjičevim mazilom.
Ognjičevo mazilo delam po receptu Marie Treben, in sicer:
2 zvrhani prgišči ognjiča (listi, stebelca, cvetovi) na drobno narežem. 500g kokosove masti, 2-3 žlici olivnega olja segrejem, tako kot bi hoteli peči zrezke. V vročo mast dodam zelišče, pustim da pocvrči, pomešam in odstavim. Vsebino pustim en dan počivati. Naslednji dan rahlo segrejem in filtriram skozi laneno krpo v lončke za kreme. Ohladim, označim in shranim v hladilnik.
Recept sem malo priredila, ker uporabljam kokosovo mast, ki je zelo trda. Ko se ohladi, dodam olivno olje. Na enaki osnovi pripravljam tudi kamilično mazilo, rmanovo mazilo in še mnoga druga.
Kremo izdelujem že vrsto let in je pri nas doma nepogrešljiva. Uporabljamo jo vsi, tudi otroci, tudi pri raznih izpuščajih, hematomih, pikih žuželk in drugih kožnih vnetjih.
VIRI:
Domača lekarna p. Simona Ašiča,
Velika knjiga o zeliščih, Readers Digest,
Zdravje iz Božjelekarne, Maria Treben,
Velika knjiga o zeliščih, Lesley Bremness.
Pa srečno …
Erika Winkler
