RAKA
Raka domača, se v soncu blešči,
mogočna cerkev na hribu stoji,
Lovrenc je naš farni patron,
že pritrkavajo, odmeva zvon.
A v bližini grad prenovljen stoji,
pripoveduje nam zgodbe davnih dni.
Tudi Ambasado cvička imamo,
grozdje zori, vinogradov je veliko.
Kraj, kjer v šolo sem peš hodila,
s sošolci se s čitank novosti učila.
Tam so filme s projektorji vrteli,
televizije še ni bilo, bili smo veseli.
A tja domov me še vedno vleče srce,
spomini na otroštvo, mladost ožive,
s sestrami in domačimi si nazdravimo,
čas prehitro beži, naj bo še večkrat lepo.
Marica Androjna, roj. Žabkar
🟦 RAKA – pesem spomina in pripadnosti
V pesmi Raka Marica Androjna z nežno nostalgično noto oriše svoj rojstni kraj. V prepletanju narave, zgodovine, vere in osebnih doživetij pesnica oživi prizore, ki segajo od mogočnega zvonjenja cerkve sv. Lovrenca do otroških dni, ko je šola še dišala po čitankah in projektorjih.
To je poklon Raki – kraju spominov, domačnosti in družinske povezanosti, hkrati pa tudi dokument časa, ki z ljubeznijo ohranja kulturno in čustveno identiteto prostora.
Pesem je bila napisana ob Lovrenški nedelji in farnem žegnanju, 12. avgusta 2018, in je vključena v pesniško zbirko Pesmi srca (2023).
📚 Žanrska uvrstitev:
Spominska lirika
Domovinska oziroma krajevna poezija
Opisna pesem s pripovednimi elementi
O avtorici
📍 Rubrika: Črkologija
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Avgust 2025
Deli z drugimi
📚 Žanr: Spominska lirika
