Nekoč, v topli deželi ob reki Nil, kjer palme šepetajo zgodbe vetru in kjer se krokodili lenobno sončijo na bregovih, je živela deklica po imenu Ayana. Njena vasica je ležala tik ob vodi, in vsako jutro je slišala šumenje reke, kot bi ji ta pripovedovala stare egipčanske skrivnosti.

Ayana je imela poseben dar – vsako noč je sanjala čudovite sanje o ladjah, ki niso bile iz lesa ali kovine, ampak iz tkanin, barv in zvokov. V sanjah so te ladje plule po Nilu in popeljale Ayano skozi čas in prostor.

Na eni izmed ladij, ki je bila spletena iz zlatega peska in modrega svilenega vetra, je srečala kapitana Kazumija. Bil je nasmejan, mlad mornar, z lasmi, kot reka ob sončnem zahodu,  in prstanom, na katerem je pisalo “sanje”.

»Dobrodošla na Ladji vetrov,« je rekel Kazumi. »Ta ladja pluje med svetovi. Si pripravljena na plovbo?«

Ayana je pokimala in ladja se je nežno odlepila od obale. Plula sta mimo piramid, ki so žarele kot bakle v mesečini, in mimo krokodilov, ki so v sanjah znali peti starodavne pesmi.

»Vsaka ladja tukaj pozna zgodbo svojega kraja,« je razložil Kazumi. »Te ladje ne vozijo le ljudi – vozijo spomine, želje, legende.«

Na naslednji postaji je Ayana stopila na Ladjo bobnov. Izdelana je bila iz drevesnih debel in poslikana z vzorci afriških mask. Otroci iz različnih delov Afrike so tolkli po bobnih in ladja se je premikala v ritmu glasbe. Plula je mimo mest, kjer plemena še danes plešejo okrog ognja, in mimo trgov, kjer se prodajajo začimbe, tkanine in zgodbe.

Ayana je spoznala, da vsako prevozno sredstvo ni le način, kako priti od točke A do točke B. Nekatera vozijo domišljijo, druga preteklost, tretja prihodnost. Sanjske ladje na Nilu pa vozijo tisto, kar si najbolj želiš razumeti.

Ko se je prebudila, je bila še vedno v svoji postelji, a v roki je stiskala košček papirja z narisano ladjo iz svile in vetra. Z nasmehom je stekla do drugih otrok v vasi in jim rekla:

»Pobarvajmo ladje. Naj plujejo iz Nila v svetove, ki jih bomo šele sanjali.«

In res – tisto popoldne so otroci v pesek vrisali oblike sanjskih ladij, jih pobarvali z barvami sonca, reke in srca, ter jih poslali v veter.