Odpri škatlo. Daj no, odpri škatlo … No daj, odpri že enkrat to prekleto škatlo … Saj ni nič tacga. Prav noben junak ne rabš bit, da odpreš eno navadno usrano škatlo … Ah joj! … Kaj ti ni jasno? Škatla in not je nekaj. Ne greš nikamor, dokler je ne odpreš … Ti reva, ti cucek, ti cmera. Aja! Zdej boš pa še jokala?! In vse to zaradi ene škatle. Kaj? A da ne maraš presenečenj? Ja, to bi morala pa prej povedat. Zdej je to v tej škatli in edini način, da izveš je, da jo odpreš … Pa daj že no, odpri škatlo … Ker jaz je sigurno ne bom. Ker kot vidš je ne morem. A to kar je not, sem vseeno jst pripravil. Ti ne povem kako. Mogoče pozneje. Če sploh kdaj. Ker najprej jo moraš pač odpret. Tra la la la … A si že? Ne! Počasi me mineva potrpljenje. Je res, da imam čas celo večnost, a vseeno je tole že prekleto dolgočasno. Kaj praviš? Nič ne razumem. Mogoče bi ti moral odvezat usta. A potem boš kričala. To mi gre pa strašno na živce. Ko vi ljudje kričite in vreščite… Kaj torej naj nardim s teboj? Celo večnost ne bova tukaj. Veš kaj, šla se bova igrico. Jaz bom štel in ko pridem do 99, boš ti odprla tole lepo škatlico. In če ne boš? Potem …
Hm, kaj bi si lahko zabavnega zmislil? A zate ne bo zabavno, to mi lahko verjameš. Pa ne glej me tako obupano! Saj bi ti zavezal tud oči, a potem ne bi vidla kar je v škatli…Daj že no! Tako komaj čakam vidt izraz na tvojem obrazu, ko boš zagledala kaj je not. Torej začenjam štet. In pazi, ker ne poznam čist vseh številk in kako grejo po vrsti.. Lahko se konča velik hitreje ali pa traja velik dlje. 1, 2, 3, 5, 7, 9, 13, 14, 20…tra la li la la…15,16,10. Hm, kako že gre pol? Aja 30, 33, 35, 34, 37 … Aj aj jaj, čas gre kar nazaj…oj oj joj, pa mi še malo zapoj.. Ej ej jej nič se mi ne smej… Aha! Kje sem že ostal? 50, 56 ,58, 60 …Oh, kako je to štetje dolgočasno! O! Malo si že živčna. Ja blizu sem že, lahko je že naslednja 90. Saj kot vidš, mi štetje pač ne gre najbolje. Ker takrat, ko bi morau jst hodit u šolo, so imel bolj zabavne opravke z mano… A sem se malo le naučil. Kje sem že ostal? 70, 76, 74, 79, 85, 90 … Daj no, ne jokaj! Solz pa res na maram. 95, 92, 98, 99 AAAAAAAaaaaaaaa … Ooooo! Kakšen užitek! Kakšen spektakel! Kakšen genij sem! … Eh! Ko le ne bi blo zdej te svinarije vse naokol. Tud rdeče barve prav dobr ne prenašam. Ah, tud to je že ratalo dolgočasno. Zabavno je le še dokler traja in so vsi tako prestrašeni in cmeravi. Nekej novega se bom moral spomnt. Eno idejo imam že, jo počasi razvijam. Briljantno bo. A zanjo bo treba več teh bednih ljudi. Aj ja ja, men se na smrt pelja … Oj joj joj, z mano še malo zapoj … Ej, ha ha, tu nikogar ni več doma.