Obalno-kraška regija v Sloveniji se sooča z izzivi, ki segajo od visoke stopnje tveganja revščine do turističnega razcveta. Kljub visokemu bruto domačemu proizvodu na prebivalca pa so dohodki prebivalstva podpovprečni, kar vpliva na stopnjo socialne izključenosti. Podatki kažejo tudi na visoko stopnjo selitvenega prirasta in turističnega obiska, vendar pa regijo bremenijo tudi visoka stopnja komunalnih odpadkov. Kljub temu je povprečna neto plača nižja od slovenskega povprečja, kar odraža izzive na področju zaposlovanja in delovne aktivnosti v regiji.

Analiza podatkov o Obalno-kraški regiji kaže na več ključnih izzivov in značilnosti te regije:

1. Stopnja tveganja revščine: Obalno-kraška regija izstopa po najvišji stopnji tveganja revščine v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji. Skoraj četrtina prebivalstva (24,8%) živi z dohodki, ki so nižji od praga tveganja revščine, kar je za več kot 12 odstotnih točk višje od državnega povprečja. Poleg tega je velik delež prebivalcev izpostavljen tudi tveganju socialne izključenosti.

2. Demografske značilnosti: Regija ima nadpovprečno visoko povprečno starost prebivalcev (45,3 leta) in nizko stopnjo rodnosti. Ta trend lahko dolgoročno vpliva na gospodarski razvoj in socialno blaginjo regije.

3. Gospodarska aktivnost: Čeprav je bruto domači proizvod na prebivalca drugi najvišji med regijami, neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca ni sledil temu trendu in je bil tretji najnižji. Povprečna mesečna neto plača je nižja od slovenskega povprečja, kar lahko prispeva k težavam prebivalcev pri zagotavljanju osnovnih potreb.

4. Turizem: Kljub ekonomskim izzivom je Obalno-kraška regija priljubljena turistična destinacija. Visoko število prihodov in prenočitev turistov prispeva k gospodarski aktivnosti in ustvarjanju delovnih mest v turističnem sektorju.

5. Okoljski izzivi: Regija se sooča z visoko količino komunalnih odpadkov na prebivalca, kar poudarja potrebo po učinkovitem upravljanju in recikliranju odpadkov.

Politike in ukrepi za izboljšanje socialno, gospodarsko in okoljsko stanje

Na podlagi teh podatkov bi lahko predlagali politike in ukrepe, ki bi lahko izboljšali socialno, gospodarsko in okoljsko stanje v regiji, na primer:

• Ukrepov za zmanjšanje stopnje revščine in socialne izključenosti, kot so socialni transferji, programi za zaposlovanje in izobraževanje.
• Spodbujanje gospodarske aktivnosti in ustvarjanja delovnih mest v regiji, zlasti v sektorjih z višjo dodano vrednostjo.
• Investicije v infrastrukturo, ki podpira trajnostni turizem in okoljsko odgovornost, ter spodbujanje ločevanja in recikliranja odpadkov.
• Programi za spodbujanje rodnosti in ohranjanje delovne sile v regiji.
• Sodelovanje med javnim sektorjem, podjetji in civilno družbo za celostni razvoj regije.

Ti ukrepi bi lahko prispevali k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Obalno-kraške regije in k njihovemu dolgoročnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.