Živimo v temi železne dobe. Mogočniki senc s primežem nepotrebnih obveznosti stiskajo ljudi, kradejo jim prosti čas, prevara jim gre dobro od rok, ker igrajo na karte človeških slabosti. V povračilo ponujajo mnoge »ugodnosti« tako v marketih, kot v medijih. Dogaja se, da zakopljem svoj talent, misleč, da ga bom vrnil, ko se bo od mene terjal, toda »posojilo« dobim, da ga pomnožim, od tod je mogoče razumeti evangeljski rek: » … kdor ima, bo dobil še več, kdor nima, se mu odvzame še tisto kar ima.«

Paradoksno je, da delodajalci zahtevajo veliko dela in puščajo malo prostega časa, da o plači ne rečemo nič.

Toda v »razviti« tehnološki dobi bi moralo biti ravno obratno. Iz tega sledi, da živimo kot sofisticirani sužnji, ki imajo v karticah popustov odvezo suženjstva, v zameno za standard morajo prenašati obveznosti in nepravičnost. Da bi bila ironija popolna, pa mediji sporočajo, da na Planetu obilja strada domala milijarda ljudi.