Tebi

Stojim.
Morje je moje zrcalo,
v njem iščem senco, ki ni moja.

Tišina govori,
a njeni odmevi so kot prazne školjke —
nosijo glas, ki ga ni.

Val izgine.
Jaz ostanem,
kamen v večnem plimovanju.

Tebi.

Vanja Čibej

 

Pesem »Tebi« je kratek, a izrazito kontemplativen lirski utrinek, ki raziskuje odnos med jazom in drugim – med govorico narave in notranjo tišino. Vpeta je v pokrajino morja, ki služi kot simbol samorefleksije in obenem kot prostor izgubljenih glasov, nedoseženih naslovnikov in minljivosti. Slogovno sodi v žanr sodobne meditativne poezije, z elementi eksistencialne lirike, kjer dominirajo tišina, odsotnost in trajanje kot temeljna izkustva.

Objava v Črkologiji je umeščena v segment Pesniški utrinki, kjer raziskujemo tankočutne besedne krajine in občutljivost sodobnega pesniškega izraza.

📍 Rubrika: Črkologija – Jaz in čas
Besedilo: Spletni čas
🗓️ Julij 2025

***

Deli z drugimi

🎭 Žanr

Sodobna meditativna poezija