UHANI (HAIBUN)
na robu s pogledom navzdol proti praznim ušesom
ni še dovolj višine do tja – da bi jih dobila – uhane
malo še mora zrasti do tiste meje – ki jo je določila ona
zlate s tistim svetlo modrim kamenčkom na sredini
viseče kot gugalnica izpod velikega oblaka na nebu
v obliki strele kot luč na nebu cvetoče otroške domišljije
verjetno si z uhani videti dovolj velik in že čisto malo zrel
morda si samo okrepiš status na lestvici obšolskih ur
ko nekdo s kančkom očesa opazi ta pomembni dodatek
bila je zgolj mlado dekle v oazi majhnega mesta miru
narejena luknja z vročo iglo v nekem odročnem zdravstvenem domu
v ozadju ušesne mečice surov krompir in pot do tja z avtobusom
veliki sendvič – popolni izlet – nato peš čez veliki most nad reko Dravo
toplota uhlja
dar v ušesnih mešičkih
čas – ki je zbezljal
Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik
***
Žanr: haibun
Haibun je hibridna literarna oblika, ki združuje poetično prozo in haiku. Izvira iz Japonske in je značilna za reflektivna besedila, ki pogosto povezujejo naravo, potovanje in osebna doživetja. V sodobni poeziji se haibun uporablja za ustvarjanje nežnih prehodov med pripovedjo in trenutkom – ujetim v obliki kratke pesmi.
📍 Rubrika: Klavdijina črkologija
✍ Besedilo: Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik in Spletni čas
🗓️ September 2025

