1
20.8.2023
Poletje je in moderno je slikanje knjig na plaži. Naključje je hotelo, da sem prevzela knjigo ravno pri Delfinu v Izoli. Torej? Zakaj ne? In nastalo je nekaj fotografij.
2
Potežkam jo, lahka, priročnega formata in krasijo jo zelo lepe ilustracije – na to sem še posebej “debole”. Ah, kako so dobre in polne simbolike! V kompletu je knjiga zame popolna, kot so vse knjige založbe KUD Apokalipsa.
3
Takoj na začetku orešček za glodanje …
Pozaba je zvesta in vitalna ljubica spomina.
4
Povzetek romana lahko preberete na spletni strani KUD APOKALIPSA. Tam lahko knjigo tudi naročite (Klik na logotip).
5
Nadaljevanje sledi, ko knjigo preberem!
6
22.8.2023
Presenečenje, ki ni presenečenje!
Knjiga prebrana na dah. Jurij Hudolin je pisatelj, ki s svojimi besedili nikoli ni dolgočasen!
Nadaljevanje sledi …
7
22.8.2023
Zgodba je prebrana in kot rečeno je tu nadaljevanje mojih trenutnih misli:
Presenečenje, ki ni presenečenje!
Pričakovala sem nadaljevanje romana Čas lepih žensk, kako bo Jurij Hudolin nadaljeval pot glavne literarne osebe (Oskar ArackI). Sledila je moja osuplost, čeprav ne vem, zakaj, saj bi ob vseh njegovih romanih to že morala predvideti.
8
23.8.2023
Jurij Hudolin je pisatelj, ki s svojimi besedili nikoli ni dolgočasen!
Če nekdo pričakuje lahkotno branje, potem je bolje, da se njegovih romanov ne loti. Tudi Čas lepih žensk ni branje zgolj za zapolnjevanje časa, čeprav je napisan v nekoliko drugačnem, mehkejšem slogu, kot smo ga pri avtorju vajeni.
Pisatelj nas skozi pripoved Velika in moški spol popelje v življenje glavne literarne osebe, ki se sooča s travmatično preteklostjo in nenehnim hrepenenjem po ljubezni in sreči. Pred nas razgalja temačnost človeškega življenja njegove celotne eksistence. Pri tem uporablja svoj značilni in ostri pripovedni slog. Kljub vsemu je vedno znova optimističen, saj pušča prostor za upanje, možnost, da se človek lahko spremeni, a le, če sam to hoče.
Pot do spremembe in premika na bolje ni nikoli lahka. Vedno znova se lahko vrnemo na ustaljeno pot, kajti trenutkov, morebiti usodnih skušnjav je nešteto dovolj.
9
Za konec tega članka, ki je nastajal po koščkih. V blogu Sprehajanje sledi nadaljevanje – namig – “Zakaj imamo Jurija Hudolina ženske rade.?”
besedilo: Vanja ČIbej
O avtorju
Jurij Hudolin se je rodil leta 1973 v Ljubljani, kjer tudi živi kot svobodni književnik, urednik, scenarist, novinar in prevajalec. Objavil je pesniške zbirke: Če je laž kralj (1991), Ajdbog in ptičvolkkača (1992), Bestije (1993), Divjanje (1994), Prividi nemirnega čudaka (1994), Govori ženska (2001), Ljubezni (2009), Žival in lakaj najdeta ljubezen (2009), Čakanje revolucije in modrosti (2013), Prištinski dnevnik (2015) in romane: Objestnost (2005), Pastorek (2008), Vrvohodec (2011), Ingrid Rosenfeld (2013), Osnove ljubezni in zla (2016), Trst via Ljubljana (2017), Ljubljanske ulice (2018), Samohodec (2020), Čas lepih žensk (2023), Velika in moški spol (2023); knjigo kratke proze Na kolodvorski ulici nič novega (2012) in knjigo izbranih kolumn Pusti ti to (2005). Eseji: O smehu Zlatka Čordiča (2019), Pisma s potovanja (2021). Iz hrvaškega, srbskega in bošnjaškega jezika je prevedel več kot trideset knjig proze, poezije in dramatike, uredil pa je tudi nekaj mednarodnih zbornikov in antologij iz več svetovnih jezikov. Bil je kolumnist vseh pomembnejših slovenskih časopisov in revij, kot scenarist pa se je podpisal pod štirinajst filmov, igranih in dokumentarnih. Njegove knjige so prevedene v angleški, češki, madžarski, hrvaški, albanski, srbski, bošnjaški in makedonski jezik, revijalno pa v trideset jezikov. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih štipendij, nagrad in priznanj.
***
