Približujemo se vesolju v sebi. Blizu smo naši neskončnosti 
znotraj vsega kar smo. Nismo le tukaj in zdaj, smo vedno in vsepovsod, 
tako prej kot potem in sedaj, tostran in onstran zabrisanih mej in omejitev 
brezmejnosti duha, uma in čuta. Eter, veter, setev, 
smo sejalci semen premen v vse, kar želimo, hočemo in si upamo biti. 
Brezčasni, nevidni, nesnovni, smo vse v vsem vekomaj. 
Vesolja utrip, vesolja vdih, vesolja krik. 

Ksenija Zmagaj, slika: Obredni ples 

O avtorici

Deli z drugimi

kultno

Zeleno, ki te hočem zeleno

sledi nam

facebook

twitter

instagram

Mi pišemo

OLYMPUS DIGITAL CAMERA