(odlomek iz pesnitve pesniške zbirke Vesoljščice iz leta 2011)
VESOLJŠČICE
Tako, moj ljubi, moj edini,
vse se steka v krogotok
in najlepša pesem je kot žarek,
ki razžari sleherno temo.
Glej, tako utripaš v meni,
prej, sedaj, na veke
čutim, da sem tvoja izven časa,
da sva ti in jaz neskončna pot …
Preko zvezd, osončij in vsemirja
kakor reka teče mlečna cesta,
v odtisih neminljivosti duha
so v semenih vse skrivnosti večnega.
Ksenija Zmagaj
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Vesoljščice 3
17/11/2024
Zadnji krog, Franjo Frančič
12/11/2024
Vesoljščice 2, Ksenija Zmagaj
12/11/2024
Ne povej nikomur, Franjo Frančič
04/11/2024
V globini, Maja Grdina
04/11/2024
