(Uvod pesnitve OBREŽJE ZA OBREDJE iz pesniške zbirke Vesoljščice iz leta 2011)
I.
Kaj šumiš, deroča Soča,
preko vseh reči,
preko vseh ljudi,
preko vse krvi.
Morda kamne zbiraš,
se z njimi obtežiš in prizemljiš
v struge, kjer za sabo
puščaš znamenja, sledi.
V lahnem hodu
skozi vse prehode
stopaš kakor deva,
se v mah tega kar bo, odevaš.
II.
Kaj prepevaš, mavrica
turkiza in opala,
ko odsvitaš barvo
skrivnostnega slikarja.
Mar si sonca ogledalo,
mar si mati trave,
ali si modrost neba
ali le spomin Sveta.
V tebi potopljena so semena
vseh usod ljudi,
ki so se ob tebi rojevali,
minevali, bili.
Ksenija Zmagaj
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Vesoljščice 4
21/11/2024
Vesoljščice 3
17/11/2024
Zadnji krog, Franjo Frančič
12/11/2024
Vesoljščice 2, Ksenija Zmagaj
12/11/2024
Ne povej nikomur, Franjo Frančič
04/11/2024
