Vesoljščice 5, Ksenija Zmagaj

(odlomek iz pesnitve pesniške zbirke Vesoljščice iz leta 2011)

VESOLJŠČICE 
 
Čez mnogo let, ko dež zaceli rane 
in je sonce tisto, ki posrka solze s trav, 
iz raspok in špranj že davno posejanih 
vzklije klasje nekoč obljubljenih spoznanj. 
 
Veter veje čez obzidje srca in duha, 
v dlani je skodelica in v njej smehljaj, 
kaplje, ki se točijo v čas, trkljajo misli, 
dan je ves opran in spravljen pod odejo. 
 
V kamen vtisnjen moj obraz molči, 
če pogledam v ogledalo pa vse v njem kriči, 
dober dan, odsev neba, v pogledu jutra,
svetlečih se oči, glej, v duši se dani. 

Prisluhnite poeziji v glasbi in besedi (izbor)

Ksenija Zmagaj

O avtorici

Ksenija Zmagaj

Deli z drugimi

Skok med poezijo

Nazaj na Spletni čas
Poezija & Proza

kultno

Zeleno, ki te hočem zeleno

F. G. Lorca Tweet

sledi nam

Facebook

facebook

Twitter

twitter

Instagram

instagram

Mi pišemo

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Poezija & Proza