Haiku je tradicionalna japonska pesniška oblika, znana po svoji zgoščenosti, opazovanju narave in meditativnem tonu. Klasični haiku ima tri verze s 5–7–5 zlogov, torej skupaj 17 zlogov:

• Prva vrstica: 5 zlogov

• Druga vrstica: 7 zlogov

• Tretja vrstica: 5 zlogov

Ključne značilnosti haikuja:

1. Narava in letni čas (kigo)
   Haiku pogosto vključuje element narave ali posredno nakazuje letni čas (npr. morje, bori, škržati, poletje).

2. Kireji – rez (prelom misli)
   Pogosto je prisoten preobrat ali premor med dvema podobama ali idejama, ki skupaj ustvarita nepričakovan učinek ali občutenje.

3. Preprostost in globina
   V nekaj besedah haiku izraža utrip trenutka, čustvo, filozofsko misel ali občutek povezanosti s svetom.

Sodobni haiku

V sodobni slovenski (in zahodni) literaturi je oblika bolj prožna:

• Zlogovna shema je lahko ohlapnejša.

• Vsebina ni omejena na naravo – vključuje tudi družbene, osebne in abstraktne teme.

• Pojavljajo se variacije, kot je haiku pentlja, kjer se zadnji verz poveže s prvim, kar ustvari krožno kompozicijo.

Haiku spodbuja zbranost, opazovanje in sposobnost ujeti »trenutek večnosti«. V tej zgoščenosti tiči tudi moč njegove poetične lepote.