Bili so, po vrsti, mesto, bel most in deževen večer. Z ene strani mostu se je približal moški z dežnikom in plaščem. Z druge strani – ženska s plaščem in dežnikom. Na sredi mostu sta si kamnita leva že sto petdeset let zrla v oči, in prav tam sta se ustavila moški in ženska ter se zazrla drug v drugega. Potem je moški spregovoril:
“Držite dežnik, močno!“ Medtem je naglo stopil do nje in ji poskusil zadržati dežnik. Ženska, presenečena, da jo je ogovoril in stopil do nje, je popustila oprijem in dežnik je odneslo čez ograjo mostu. Moški se je od silne želje zadržati dežnik, nagnil čez kamnito ograjo, izgubil je ravnotežje in čofnil v reko.
A) Ženska je pogledala okoli sebe, in ko se je prepričala, da ni nikogar na mostu, in da je nihče ne vidi, je stopila do njegovega obležanega dežnika na mostu, ga pobrala in ‘non šalantno’ odšla svojo pot.
B) Ženska se je ozrla proti kamnitemu levu, mu pomežiknila in pobrala dežnik moškega. Splezala je na ograjo in kot Merry Poppins poletela za njim.
C) Ženska, zaprepaščena nad dogodkom, se je globoko sklonila čez ograjo in s pogledom iskala moškega v reki. V tistem trenutku se je ponovil močan sunek vetra, ki se je ujel pod njeno krinolino in jo ponesel čez ograjo za moškim.
V stičišču pogledov levov je sameval črn dežnik.
Aljoša Križ in Patricija Sosič Kobal
Zgodba je nastala na delavnicah šole kreativnega pisanja. Izvajali smo vajo za pisanje kratkih zgodb. Delo je potekalo v skupini. Za uvod smo izbrali odlomek iz kratke zgodbe Stefana Bennija, z naslovom Naključja, in jo nadaljevali. Potem smo si zgodbo zamenjali in nadaljevali od tam, kjer je predhodnik zaključil. Naj omenimo, da tečajniki Benninijeve kratke zgodbe niso poznali. Nastale so zanimive zgodbe.
