Včeraj, danes, jutri 
in tako iz roda v rod nas vodi pot 
od tam do tja, neskončni krog in tok 
duha, srca in rok. 

Za zanamce iz ljubezni zibel tešemo, 
s pesmijo jo zaljšamo, 
z besedo mamino posteljemo 
in z glasbo jo poganjamo. 

Naj se ziblje, ziblje zibka ta 
za otroke celega sveta, 
da bodo vedno našli pot 
iz ljubezni do ljubezni 

iz neba na zemljo in zopet tja 
in kot zibka sem ter tja, 
skozi večnost večnega.