na zadnji strani romana se ljudje zdijo še starejši in samota obilnejša.  plazi se po rečnih bregovih, hodi po iglah in preskakuje vrišč pomladnih dreves.  od doma do doma je samo korak, od mene do tebe pogrnjen prt s potico.  na najbolj krivem prstu je narisano sonce, ki sedi in plete tuje zahode.  zrem v naročje, štejem pogrizene kosti in vedno znova najdem neskončnost.  * Vesna Šare Vesna Šare je…