PET PESMI  Iščem smehljaje kristalnih posod, v meni je misel izbočila lok, v sandalih grem v dalje zvezanih rok, ni me strah teme, bojim se luči, vidi se, vidi vse, kar boli.  Vsakdo ima svoje obzorje, da se ga dotakne, ko gre mrak preko oči, da leže vanj, ko mu zmanjka poguma, moči, da mu v temi ljubeče prišepne, kaj, kam in kako.  Brez vseh ovir, mejnikov, meja, razširi zavest do slehernega, drugače zapoj, drugače zapleši, drugače v svet srečo raztrosi, drugače drugačnost pogladi,…