Približujemo se vesolju v sebi. Blizu smo naši neskončnosti
znotraj vsega kar smo. Nismo le tukaj in zdaj, smo vedno in vsepovsod,
tako prej kot potem in sedaj, tostran in onstran zabrisanih mej in omejitev
znotraj vsega kar smo. Nismo le tukaj in zdaj, smo vedno in vsepovsod,
tako prej kot potem in sedaj, tostran in onstran zabrisanih mej in omejitev
brezmejnosti duha, uma in čuta. Eter, veter, setev,
smo sejalci semen premen v vse, kar želimo, hočemo in si upamo biti.
Brezčasni, nevidni, nesnovni, smo vse v vsem vekomaj.
Vesolja utrip, vesolja vdih, vesolja krik.
Ksenija Zmagaj, slika: Obredni ples
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Molk je zlato, Lilijana Homovec
04/10/2026
Nazaj v sedanjost, Lilijana Homovec
18/09/2026
Urša Cerar: Budnica in Vračevska
09/09/2026
Naj dežuje, Lilijana Homovec
23/08/2026

