Gal in kokoška Kika

(zgodbica na črko K)

Na kmetiji stare Katarine je Gal opazoval kokoške. Po dvorišču je kokodakala cela kopica kosmatih, kljunatih kokošk – a ena je bila posebna. Imela je kostanjevo rjavo perje, kratek rep in krepka krila. Gal jo je poimenoval Kika.

»Kika, zakaj pa ne letiš, če imaš krila?« jo je vprašal, ko ji je nastlal koruzo v kovinsko posodico.

Kika je kokodaknila: »Ko-ko-kooo!« in pomigala s krili.

Zvečer je Gal vprašal mamo:
»Mami, zakaj kokoške ne letijo kot kosec ali kanja? Saj imajo krila!«

Mama mu je razložila:
»Ker kokoške večino časa koracajo po tleh. Imajo kratka krila in krepka telesa. Letijo le malo, dovolj za skok na kakšno klop ali kostanjevo vejo.«

Gal je prikimal.
»Torej je Kika prav kraljevska kokoška, ki zna skakati, kokodakati in kramljati po svoje!«

Zjutraj jo je spet obiskal in rekel:
»Kika, krasna si, kar ostani taka, kot si.«

Kika je veselo kokodakala, kot da se popolnoma strinja.