Še ne tako dolgo nazaj smo novice iskali sami. Kupili smo časopis, odprli knjigo, poslušali radio ali obiskali spletno stran, ki nas je zanimala. Danes je pogosto obratno. Vsebine poiščejo nas. 

Ko odpremo družbeno omrežje, spletni portal ali videoplatformo, nam računalniški algoritmi v delčku sekunde pripravijo izbor objav, fotografij, videov in novic. V ozadju delujejo zapleteni matematični modeli, katerih naloga je preprosta: čim dlje nas zadržati pred zaslonom. 

Večina uporabnikov tega niti ne opazi. Vse se zdi naravno. Nekdo objavi fotografijo, nekdo drug posnetek, tretji zanimivo misel. Toda vrstni red teh vsebin ni naključen. 

Algoritem ocenjuje, kaj nas zanima. Spremlja, ob katerih objavah se ustavimo, kaj všečkamo, delimo ali komentiramo. Iz teh drobnih sledi sestavlja naš digitalni portret. 

Težava ni v tem, da algoritmi obstajajo. Brez njih bi bilo v poplavi informacij skoraj nemogoče najti karkoli uporabnega. Težava nastane, ko se ne zavedamo njihove moči. 

Če pogosto beremo določeno vrsto vsebin, nam jih bo sistem ponujal vedno več. Če klikamo senzacionalistične naslove, bomo kmalu obkroženi z njimi. Če nas zanimajo le določena politična stališča, bomo postopoma videvali predvsem mnenja, ki potrjujejo naša prepričanja. 

Tako nastajajo informacijski mehurčki. 

V njih se lahko počutimo udobno. Obkroženi smo z ljudmi, ki razmišljajo podobno kot mi. Redko naletimo na drugačne poglede. Svet postane preprost, jasen in predvidljiv. 

Toda resnični svet ni tak. 

Resnični svet je poln različnih izkušenj,  pogledov in vprašanj. Prav srečevanje z drugačnostjo nam pomaga razumeti zapletenost družbe. Če nas algoritmi zapirajo v vedno ožje kroge podobno mislečih, lahko nehote izgubimo del te širine. 

Poseben izziv predstavlja tudi umetna inteligenca. Danes že bere naša vprašanja, predlaga odgovore, ustvarja slike, glasbo in besedila. Pri tem nam lahko izjemno pomaga, vendar hkrati odpira nova vprašanja. Kako preverjamo informacije? Kdaj še razmišljamo sami? Kako razlikujemo med pomočjo in odvisnostjo od tehnologije? 

Digitalni svet ni več nekaj, kar obstaja ločeno od našega vsakdana. Postal je njegov sestavni del. Zato digitalna pismenost danes ne pomeni le uporabe naprav. Pomeni predvsem razumevanje mehanizmov, ki delujejo v ozadju. 

Morda najpomembnejše vprašanje ni, kaj nam algoritmi kažejo. 

Pomembnejše je, česa nam ne pokažejo. 

Kajti tisto, česar ne vidimo, pogosto vpliva na nas enako močno kot tisto, kar vidimo vsak dan.