Galovi skrivni prostori 

Poletne počitnice so končno tu. Ker Galova mami dela, veliko časa preživiva skupaj. Nikoli nama ni dolgčas. En dan riševa, drugič sestavljava lego kocke, tretjič pa si izmisliva čisto novo pustolovščino. 

Prav tisti teden je Galu končno odpadel prvi mlečni zobek. Zadnje dni je bil že pošteno naveličan. Čeprav je bil lačen, skoraj ni več jedel, še risanke ga niso več zanimale. Komaj je čakal, da se zobek poslovi. 

Ko je zobek končno odpadel, sva se odločila, da pripraviva presenečenje za njegovo mami. 

Gal ima doma že tri svoje »secret roome« – skrivna skrivališča, ki jih njegova mami dobro pozna. Zato je resno predlagal: 

»Narediva še tri fake roome!« 

Moral sem ga vprašati, kaj to pomeni. 

»Lažna skrivališča, da bo mislila, da sem tam, pa me ne bo našla!« 

Načrt se nama je zdel izvrsten. Najprej sva pripravila uganko. 

Prve tri vrstice sem napisala jaz: 

Gala ni. 
Nekam se je skril. 
Trikrat se obrni okoli svoje osi. 

Gal je takoj dodal: 

… v levo! 

Nasmehnila sva se, saj njegova mami včasih, posebno kadar je utrujena, pomeša levo in desno. 

Nato je nadaljeval: 

Trikrat poskoči. 
Poglej se v ogledalo. 
Od konca omare se Gal skriva. Kje je? 

Ko sva že mislila, da je uganka končana, je Gal dodal še zadnjo nalogo: 

Preštej do deset, napol zapri oči in malo poglej. 

Zdaj je bil scenarij pripravljen. 

Ko je popoldne pozvonilo pri vratih, je nastal pravi direndaj. Gal je stekel v svoje skrivališče, jaz pa sem nalašč še malo počakala, preden sem odklenila. 

Njegova mami je prebrala prvo navodilo in že malo zagodrnjala: 

»Lahko vama je, ko sta na hladnem. Zunaj je pa tako vroče!« 

Kljub temu se je pridno vrtela okoli svoje osi, poskakovala, se pogledala v ogledalo in iskala po vseh znanih skrivališčih. 

A Gal je bil drugje. 

Šele po dolgem iskanju ga je odkrila. 

Nasmehnila se je in priznala: 

»No, tokrat sta me pa s temi fake roomi res ukanila!« 

Gal je kar žarel od ponosa. 

Vsak dan postaja bolj iznajdljiv. Iz risank in filmov pobere marsikatero zamisel, potem pa jo spremeni v svojo igro. In prav to je najlepše – da domišljija iz televizijskega sveta preskoči v resničnega, kjer se namesto junakov po skrivnih sobah skrivajo otroci, namesto čarovnije pa družino povezuje smeh.