Evropska centralna banka izbira novo podobo evrskih bankovcev. Na eni strani so Beethoven, Marie Curie, Cervantes in drugi predstavniki evropske kulture, na drugi reke in ptice. Toda izbira motiva ni zgolj oblikovalska odločitev: pokaže, kakšno zgodbo želi Evropa pripovedovati o sebi.

Evrski bankovci so med najbolj razširjenimi evropskimi predmeti. Vsak dan prehajajo med državami, jeziki in ljudmi, ki se sicer morda nikoli ne bi srečali. Kljub temu njihove sedanje podobe ne predstavljajo nobenega resničnega kraja ali človeka. Mostovi, vrata in okna so bili ob uvedbi evra oblikovani tako, da spominjajo na različna zgodovinska obdobja, vendar ne pripadajo nobeni določeni državi.

Takšna rešitev je bila politično previdna. Nobena država ni dobila prednosti, nihče ni mogel očitati, da je njegov pesnik, znanstvenik ali spomenik manj pomemben od sosedovega. Bankovci so predstavljali Evropo, ne da bi morali odgovoriti na vprašanje, kdo jo pravzaprav predstavlja.

Zdaj se temu vprašanju ni več mogoče izogniti.

Šest osebnosti za celotno Evropo

Evropska centralna banka je 23. julija predstavila deset oblikovalskih predlogov za prihodnje evrske bankovce. Pet jih temelji na evropski kulturi, pet pa na rekah in pticah. Na natečaj je prispelo 1.241 prijav oblikovalcev iz vseh držav Evropske unije, v drugi krog pa je bilo povabljenih 25 avtorjev oziroma oblikovalskih skupin. Neodvisna žirija je med 39 končnimi predlogi izbrala deset finalistov. ECB

Če bo izbrana evropska kultura, bodo na bankovcih upodobljeni operna pevka Maria Callas, skladatelj Ludwig van Beethoven, znanstvenica Marie Skłodowska Curie, pisatelj Miguel de Cervantes, umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci ter mirovna aktivistka in pisateljica Bertha von Suttner. Na hrbtnih straneh bi bili prikazani kulturni prostori in dejavnosti, denimo knjižnica, koncert, šola, muzej ali javni trg.

Izbor je dovolj raznolik, da ga ni mogoče odpraviti kot seznam samih vladarjev, vojskovodij in državnikov. Med šestimi osebnostmi so tri ženske, zastopane so umetnost, književnost, glasba, znanost in mirovništvo. Kljub temu ostaja osnovna težava: Evropa ima bistveno več zgodovin, kultur in jezikov, kot jih je mogoče spraviti na šest bankovcev.

Izbrane osebnosti so povezane predvsem z Grčijo, Nemčijo, Poljsko in Francijo, Španijo, Italijo ter Avstrijo. Na seznamu ni nikogar iz Slovenije, Hrvaške, Portugalske, Irske, Finske, baltskih držav in še številnih drugih delov Evrope. Tudi če bi izbor razširili, bi vedno ostalo več izpuščenih kakor izbranih.

Vprašanje zato ni, ali si Beethoven ali Marie Curie zaslužita mesto na bankovcu. Seveda sta pomembno zaznamovala evropsko kulturno in znanstveno zgodovino. Težje vprašanje je, kaj se zgodi, ko njuno nedvomno veličino uporabimo kot nadomestek za vso evropsko raznolikost.

Narava kot varnejša izbira

Druga možnost se izogne zgodovinskim osebnostim. Na bankovcih bi bili gorski izvir, slap, rečna dolina, meandrirajoča reka, rečno ustje in morje, ob njih pa ptice, kot so vodomec, čebelar, bela štorklja in severni strmoglavec. Hrbtne strani bi prikazovale evropske ustanove, med njimi Evropski parlament, Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Sodišče Evropske unije.

Ptice prečkajo meje brez potnih listov, reke pa pogosto tečejo skozi več držav. Kot podoba evropske povezanosti so zato skoraj idealne. Nobena članica si ne more lastiti vodomca ali štorklje, čeprav ju lahko razume kot del svojega okolja. Tudi Slovenija bi se zaradi svojih rek, mokrišč in raznolikega ptičjega sveta v takšni seriji lažje prepoznala kakor v izboru šestih velikih osebnosti.

Toda narava ni povsem nevtralna. Na hrbtni strani vsakega bankovca bi se pojavila ena od evropskih ustanov. Reke in ptice bi tako predstavljale svobodo, povezanost in raznovrstnost, institucije pa politični red, ki naj bi te vrednote varoval. To je že precej določna predstavitev Evrope: na sprednji strani lepota skupnega prostora, na zadnji njegova uprava.

Naravna tema je tudi udobnejša, ker se izogne sporom o zgodovini. Ptice nimajo političnih stališč, reke niso pisale spornih knjig in slapov ni treba presojati po merilih današnjega časa. Toda prav zato se je vredno vprašati, ali se Evropa z izbiro narave povezuje ali se le umika pred lastno zapleteno preteklostjo.

Kultura brez spora ne obstaja

Vsaka zgodovinska osebnost je več kot podoba, primerna za bankovec. Pripada svojemu času, jeziku in okolju, okoli nje pa obstajajo različne razlage. Ko jo institucija razglasi za simbol celotne Evrope, izbere tudi tisti del njene zgodbe, ki ga želi poudariti.

Marie Curie lahko predstavlja znanstveno odličnost, mednarodnost in položaj žensk v znanosti. Bertha von Suttner mirovništvo in odpor proti militarizmu. Cervantes evropsko književnost, Beethoven glasbo, Leonardo povezovanje umetnosti in raziskovanja. Toda že takšno naštevanje pokaže, kako hitro se resnične osebnosti spremenijo v urejene simbole, iz katerih izginejo protislovja njihovega časa.

To ni nujno razlog, da bi se portretom odpovedali. Lahko pa je razlog, da izbor razumemo kot začetek razprave, ne kot dokončni seznam evropskih velikanov. Kultura namreč ni skupna zato, ker se vsi strinjamo o njeni razlagi, temveč zato, ker se o njej lahko pogovarjamo, jo prevajamo, si jo izposojamo in ji tudi ugovarjamo.

Denar ni samo plačilno sredstvo

Bankovec mora biti varen, trpežen, prepoznaven in uporaben tudi za slepe ter slabovidne. Nova serija bo zato prinesla tudi sodobnejše zaščitne elemente in jasnejše razlikovanje med posameznimi vrednostmi. Toda denar nikoli ni samo tehnični predmet. Na njem države in skupnosti že stoletja prikazujejo vladarje, junake, pokrajine, živali, umetnike in dogodke, za katere želijo, da jih prebivalci prepoznajo kot svoje.

Evro je pri tem v posebnem položaju. Ne pripada eni državi in nima ene same zgodovine. Uporablja ga več kot 350 milijonov ljudi, ki govorijo različne jezike ter imajo različne predstave o evropskem središču in obrobju. Kar je za nekoga splošno znana evropska osebnost, je za drugega predvsem predstavnik velike države, katere kultura je bila že doslej bolje vidna.

Slovenski pogled je pri tem koristen. Ne zato, ker bi morali nujno zahtevati Prešerna, Cankarja, Almo Karlin ali Jožefa Stefana na enem izmed bankovcev, ampak ker iz manjšega kulturnega prostora lažje opazimo, kako hitro beseda »evropsko« pomeni predvsem tisto, kar so kot evropsko že uveljavile večje države.

Izbira, ki ne bo povsem javna

Javnost lahko svoje mnenje o desetih predlogih izrazi v spletni raziskavi ECB do 21. septembra. Rezultate bo Svet ECB upošteval skupaj s presojo strokovne žirije, končna odločitev pa je napovedana do konca leta 2026. Posvetovanje torej ni referendum in najpriljubljenejši predlog ne bo nujno tudi izbran. Novi bankovci bodo v obtok prišli šele čez nekaj let, sedanji pa bodo še naprej veljali. ECB – predlogi in raziskava

Morda je prav, da odločitev ni odvisna samo od trenutne priljubljenosti. Bankovec mora prestati varnostna preverjanja in ostati uporaben več desetletij. Kljub temu bi morala ECB jasno pojasniti, koliko bo glas javnosti dejansko vplival na končni izbor. Če Evropejce povabi k sodelovanju, njihovo mnenje ne sme postati zgolj prijazen dodatek k že sprejeti strokovni odločitvi.

Vprašanje, kdo naj bo na evropskem denarju, zato nima preprostega odgovora. Osebnosti lahko bankovcem dajo človeški obraz, vendar hkrati razkrijejo neenakost evropskega kulturnega spomina. Reke in ptice lahko poudarijo skupni prostor, vendar se izognejo ljudem, sporom in zgodovini, iz katerih je Evropa nastala.

Morda bo končna izbira povedala manj o Beethovnu, Marie Curie ali beli štorklji kakor o današnji Evropi. Pokazala bo, ali se zna prepoznati v svoji zapleteni kulturi ali pa se najlažje poenoti šele tedaj, ko na bankovcu ni nobenega človeka.