Molk je zlato
Ne govoriva več,
ko naju zvečer
objame tišina,
in niti takrat,
ko se hkrati dotikava
iste preteklosti.
Ne govoriva več,
ker sva brez glasu,
kot ranjeni živali,
preden zapreta oči.
Ker ni nikjer nobene
nezlorabljene besede več,
nobene sveže poti,
ki bi pognala
kazalce na uri.
Ne govoriva več,
ker lastne misli
manj bolijo
kot tuje besede,
in zato,
ker je zdaj
molk zlato.
***
Uredniško mnenje
V pesmi Molk je zlato Lilijana Homovec znani rek obrne na njegovo temnejšo stran. Molk med dvema človekoma ni več znamenje spokojnosti, temveč prostor, ki ostane, ko so bile besede že izrečene, izrabljene in tudi zlorabljene.
Pesem je zadržana in brez odvečnega pojasnjevanja, prav zato pa učinkovita. Posebej močna je misel, da lastne misli bolijo manj kot besede drugega. Molk na koncu res postane zlato – vendar zlato, ki ima svojo ceno.
V Črkologiji absurda jo uvrščamo pod črko M – Molk je zlato.
O avtorici
***
📍 Rubrika: Poezija&Proza
✍ Spremno besedilo: Spletni čas
🗓️ Oktober 2026
