Družba / Aktualno · 13. november 2026

Dve glasovnici, dve različni odločitvi

V občinski kampanji si najlažje zapomnimo obraze kandidatov za župana. Toda o tem, kam bo občina usmerila denar in kaj bo v prihodnjih letih sploh lahko izpeljala, odločajo tudi ljudje, ki jih izvolimo v občinski svet. Zato si druga glasovnica zasluži prav toliko pozornosti kot prva.

Pred volitvami se veliko govori o tem, kdo bo vodil občino. Manj o tem, kdo bo z njim sedel za mizo, ko bo treba obljube prevesti v proračun. Na plakat gre zlahka obljuba o novem vrtcu, urejeni kolesarski poti ali oživljenem mestnem jedru. Težje je na isti plakat napisati, koliko bo to stalo, kdo bo projekt vzdrževal in kaj bo moralo počakati, če denarja ne bo za vse.

Prav pri teh manj privlačnih vprašanjih postane jasno, zakaj volimo tako župana kot občinski svet.

Kaj izvolimo z glasom za župana?

Župan predstavlja občino, predlaga proračun in skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Ko kandidat govori o novi avtobusni povezavi ali prenovi trga, je smiselno vprašati, kako bi se tega lotil: kaj je v pristojnosti občine, s kom se bo moral dogovoriti in kaj bi naredil najprej.

Obljuba je prepričljivejša, če kandidat pove tudi, kje se lahko zatakne. Včasih občina lahko ukrepa sama. Drugič potrebuje dogovor z državo, sosednjo občino ali lastnikom zemljišča. Odgovor, ki te razlike prizna, nam o prihodnjem vodenju pove več kot zagotovilo, da bo vse urejeno.

Kaj izvolimo z glasom za občinski svet?

Občinski svet sprejema proračun, občinske odloke in prostorske akte. Pri tem odloča o rečeh, ki jih občutimo precej neposredno: kaj bo imelo prednost pri porabi občinskega denarja in kakšno gradnjo bodo dopuščali prostorski načrti. Na glasovnici za svet zato izbiramo ljudi, ki bodo županove predloge presojali, o njih razpravljali in glasovali.

Za župana in občinski svet lahko glasujemo po različnih merilih. Pri županu nas morda najbolj zanima, kako zna voditi upravo in izpeljati dogovor. Pri svetnikih pa, ali znajo prebrati proračun, postaviti neprijetno vprašanje in pojasniti, zakaj so nekaj podprli. Ni treba, da nas pri obeh odločitvah prepriča ista politična ekipa.

Tri vprašanja za zadnje branje programov

• Kaj bi občina naredila najprej? Seznam želja je lažje napisati kot določiti vrstni red. Prav vrstni red pokaže, kaj ima kandidat zares za prednostno.
• Od kod bo prišel denar in kdo bo plačeval vzdrževanje? Nov objekt je mogoče slovesno odpreti. Njegove stroške bo občina plačevala tudi v letih, ko otvoritve ne bo več.
• Kako bomo izvedeli, zakaj je bila odločitev sprejeta? Javna razlaga je pomembna tudi takrat, ko se z odločitvijo ne strinjamo. Brez nje je težko presoditi, ali so se spremenile okoliščine ali samo obljube.

V obalnih občinah si lahko za preizkus vzamemo eno ulico. Kako je na njej živeti julija, ko se napolni z obiskovalci, in kako novembra, ko jo uporabljajo predvsem domačini? Kdo po njej hodi v šolo, kdo potrebuje dostavo, kdo jo lahko varno prečka? Takšna vprašanja hitro pokažejo, ali kandidat govori o kraju, ki ga pozna tudi zunaj sezone.

Po volitvah bodo plakati izginili. Ostali bodo zapisniki sej, glasovanja in proračun. Ko bomo hoteli izvedeti, zakaj se je uredila ena ulica, druga pa še čaka, nam bodo ti povedali več kot katerikoli predvolilni slogan.

Za informacije o glasovanju v svojem kraju preveri obvestilo občinske volilne komisije. Splošne informacije: Državna volilna komisija.

Pred objavo na 13. november preveri še uradni čas začetka volilnega molka, ker ga nisem mogla potrditi. Članek je splošen in ne omenja kandidatov ali list.