Apel podobo na ogled postavi, 
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, 
zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo 
neumno, kaj umetni od nje pravi. 

Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi; 
ker ogleduje smôlec obuvalo, 
jermenov, meni, da ima premalo; 
kar on očita, koj Apel popravi. 

Ko pride drugi dan spet mož kopitni, 
namest’ da bi šel dalj po svoji poti, 
ker čevlji so pogodu, méč se loti; 

zavrne ga obraznik imenitni 
in tebe z njim, kdor náp’čen si očitar 
rekoč: »Le čevlje sodi naj Kopitar!«