Živio!  Za kratko zgodbo je značilna enodejanka, ki tvori nekaj sekvenc – zapletov in peljejo do enega velikega preobrata, ki zgodbo zaključuje. Daljše prozne zgodbe, kot so roman, gledališka igra, novela pa zahtevajo vsaj tri velike preobrate, pa ne zaradi pravil, temveč ker služijo globljemu namenu, pa tudi sicer bi bralca dolgočasili, če se v…

Živio!  Pišimo od noter navzven. Kaj to pomeni? Vprašajte se: “Kaj bi naredil, če bi bil lik v takšnih okoliščinah?”  Pisci so improvizatorji in igrajo vloge vseh svojih likov: moške, ženske, otroke, pošasti … V domišljiji igramo vloge likov in mu prenesemo svoja iskrena čustva. Ko ustvarimo delo, ki nas gane, bomo ganili tudi občinstvo. …

Živio!  Tako kot velja za vsa človeška bitja, naša prepričanja o sebi oblikujejo naše misli. Prepričanja so lahko moč, ki ustvarja ali uničuje. Človeka ne oblikujejo dogodki, ampak njegova razlaga dogodkov. Prepričanja nastanejo na osnovi naših razlag bolečih in neprijetnih/prijetnih izkušenj in jih sprejmemo kot resnico. Karkoli počnemo, počnemo zaradi svojih zavestnih in nezavednih prepričanj….

Živio!  V zgodbah se vse vrti okoli lika ter zapletov, ob katere trči lik. Svet lika si lahko zamišljamo triplastno. Prva plast je njegov najgloblji jaz in predstavlja jedro čiste identitete ali zavesti, ki jo lik nosi štiriindvajset ur na dan. Notranji konflikti, ki jih doživlja, izhajajo iz njegovih misli, telesa in čustev. Druga plast…

Živio!  Ko pišem za 365 tem in študiram iz knjig različnih učiteljev kreativnega pisanja, že načrtujem svoja prihodnja besedila. Pisanje priporočil, tem in razmišljanje o kreativnem pisanju, me navdihuje in velikokrat sem v precepu, kako naj si planiram dneve in se vrnem k pisanju in predelovanju svojega zadnjega romana. No, vmes pa itak pišem kratke…

Živio!  Aksiomi po Robertu Mckeeju:  Protagonist je lik z voljo. Ima zavestno željo. Ima tudi notranje protislovno nezavedno željo. Imeti mora vsaj možnost, da uresniči svojo željo.Protagonist ima voljo in zmožnost, da sledi objektu svoje zavestne in/ali nezavedne želje do konca, do zadnje človeške meje, ki jo zarisujeta prizorišče in žanr.  Zgodba mora napredovati do…

Živio!  Pri ustvarjanju se pisca oklepata dve ideji: premisa, ideja, ki nas navdahne po ustvarjanju zgodbe in vodilna ideja, končni smisel zgodbe, izražen z dejanji in estetskim čustvovanjem na vrhuncu zadnjega dejanja.  Premisa je lahko odprto vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če … lahko pa je preblisk navdiha, ki jo lahko sproži naključni pogovor, glasba,…

Živio!  Dokončano prozno delo predstavlja sto odstotkov avtorjevega ustvarjalnega dela. Velika, več kot petinsedemdeset odstotkov dela gre v zasnovo prepleta glavnega lika z razmišljanjem in razporejanjem dogodkov. Pisanje opisov in dialogov zahteva preostalo. Vendar – enak napor potrebujemo za ustvarjanje vrhunca zadnjega dejanja. Slednje je največja pisateljeva naloga, pa tudi zagata, kako zgodbo zaključiti, kajti…

Živio!  Pa se vrnimo še malo na strukturo zgodbe z zapleti, ki morajo poskrbeti za naraščanje pritiskov, ki potiskajo like v vedno težje dileme, ko morajo izbirati vedno težje in tvegane odločitve ter dejanja. Tako lik počasi razkriva svojo naravo vse do nezavednega. Pri tem mora biti lik verjeten: dovolj mlad ali star, močan ali…

Živio!  Vsak žanr ima pravila, v nekaterih so bolj prosta in prepustna, v določenih pa strožja. Bralec proznega dela ali gledalec filma pozna te običaje in jih kot take pričakuje, da se bodo izpolnili. Žanrska pravila so posebna okolja, vloge, dogodki in tudi vrednosti, ki določajo posamezne žanre. Najpomembnejšo pravilo zapleta razočaranja je protagonist, ki…