Živio! Stopnjevanje navzgor (1) Zasnova ali ekspozicija: Je dobra kadar je kratka in hitro zbudi zanimanje za razvoj. Utemelji dejanje, pove potrebne stvari iz predfabule, predstavi glavne junake in nakaže razmere, probleme. Uvodni akord ustvari temeljno občutje drame, pokaže kraj in čas dogajanja ter da slutiti važnost dogodkov. Zasnutni moment dejanje zasnuje in usmeri naše…
Živio! Kot smo že omenjali, pisec skrbno izbere dogodke in jih ustrezno razporedi v času. V tem smislu zlaganja in zasnove se razvijajo zgodbe. Bodimo pozorni na sliko trikotnika, v katerem smo razvidna načela, ki veljajo za klasična – v najbolj popolnem smislu, ker so brezčasna in ker veljajo za vse družbe, civilizirane in primitivne…
Živio! V splošnem lahko besedilo po moči razčlenimo po stopnjevanju: Stopnjevanje navzgor (lat. gradatio in maius): (1) Zasnova ali ekspozicija (lat. exposio – pojasnitev, utemeljitev), (2) Zaplet v stopnjah ali kolizija (lat. kollisio, navzkrižje, trčenje), (3) Vrh ali kulminacija (lat. culem, najvišja točka). Stopnjevanje navzdol (lat. gradatio in minus): (1) Razplet v stopnjah (2) Razsnova ali katastrofa (gr. katastrofe-prevrat) Poleg…
Živio! Enako kot za dramo, je notranja zgradba zgodbe podobna pri drugih besedilnih zvrsteh. Gre za brezčasni dramski trikotnik. Naslednji sklop 365 tem je namenjen izobraževanju o dramskem trikotniku in drami. Notranja zgradba drame ali kompozicija (lat. componere, sestaviti) se kaže v notranjem ustroju drame. Njena osnova je dejanje ali akcija (lat. actio, delovanje). Že…
Živio! Ne zlorabljajmo umetnost za pridiganje, v želji, da bi spremenili svet. Didaktičnost je posledica naivne vere, da je mogoče s fikcijo odpraviti krivice tega sveta. Dobri pisci so odprti, gibkega duha, ki zlahka spreminjajo stališče. Vidijo pozitivne in negativne strani in vse odtenke ironije, ter iskreno išče resnico različnih stališč. Klasična dela ne nudijo…
Živio! Zgodba je zaporedje dejanj in predstavlja en sam ogromen dogodek. Dejanja se iz prizora do prizora lahko spreminjajo, lahko jim spreminjamo vrstni red in poljubno, bolj ali manj, spreminjamo njihov dejanski učinek. Slednje pa ne velja za vrhunec zadnjega dejanja, kajti: Zgodba je vrsta dejanj v življenju lika, ki se gradijo do vrhunca zadnjega…
Živio! Dogodek, ki ga izberemo za zgodbo, in ki spreminja vrednostni pogled lika, gradimo naprej (preko dejanj lika) ter stopnjujemo moč spremembe, ki jo želimo prikazati. Pri tem uporabimo dve do pet bolj ali manj močnih stopenjskih ciklov (zapletov) – manjše, pa vendar pomembne spremembe, do samega vrha, ki ga dosežemo v učinku – dejansko…
Živio! Za filmski scenarij izberemo štirideset do šestdeset dogodkov, za roman lahko za dramo redko nad štirideset, za kratko zgodbo enega do tri. Idealno je, da vsak dogodek, ki se kaže kot akcija, spremeni vsaj eno vrednost v vrednostni podobi lika. Ko kreiramo dogodek, se vprašajmo: Katera vrednota je v življenju mojega lika ta trenutek…
Živio! Zgodbo gradimo s pomočjo dogodkov. Dogodkom, ki jih izberemo, moramo dodati vrednost. Vrednost so izkušnje lika, ki se med enim in drugim trenutkom gibljejo od pozitivnih k negativnim trenutkom ali od negativnih k pozitivnim. Dogodek v zgodbi ustvari pomembno spremembo v protagonistovem življenju. Spremembo pa ustvarjamo s pomočjo nasprotja. Pišimo z veseljem 🙂 Tema…
Živio! Medtem, ko pišemo in snujemo zgodbo, razmišljamo tudi o strukturi zgodbe. Struktura zgodbe je izbor dogodkov iz življenjske zgodbe lika. Sestavljena je iz strateškega zaporedja, ki vzbudi določena čustva in izrazi določen pogled v življenje. Lik in zunanje okoliščine sprožijo dogodke, ki vplivajo nanj. Toda izbranih dogodkov ne razvrščamo naključno, biti morajo skrbno zloženi…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
