Živio!  V grški glasbeni lestvici (vsebuje 12 tonov) so nekatere note med seboj v harmoniji, druge v disonanci, neskladju, neubranosti. Slednjim mora slediti dodaten ton, da sprosti glasbeno napetost. Na mestih, kjer so harmonični toni, je Platon pisal o smehu ali ljubezni, pri disonancah pa je pisal o vojni in/ali smrti. Platon je razumel, da…

Živio!  Tekst pomeni čutno površino umetniškega dela, medtem ko je podtekst življenje pod površino – misli in občutki, tako znani kot neznani in prikriti z vedenjem. Nenehno se moramo zavedati dvoumnosti življenja: Nič ni tako kot se zdi.  Pišimo z veseljem 🙂 Tema dneva: “Zaupajte mi.” (Carlos Ruiz Zafon, Senca vetra) (Nadaljujmo po lastnih asociacijah…

Živio!  Ko pišemo, se izražamo z besedami, tako da pišemo lepe zgodbe. Vendar je jezik samo orodje, pomembnejša je svojskost, ideje, čustva in način kako zasukamo zgodbo. Šibki pripovedovalci se zatekajo k razlaganju, h kopičenju informacij in s tem silijo like v lažnost in h pozerstvu – take like v resničnosti težko srečamo.  Pišimo z…

Živio!  Podzapleti tvorijo ritem zgodbe. Dva preobrata sta premalo, nekaj potem zmanjka, zato je pomemben tretji preobrat, da se dotaknemo meje. Ritem v treh preobratih, dejanjih, je temelj umetnosti zgodbe. Vsak podzaplet ima lahko več preobratov, kjer zastavlja svoje veliko dramatično vprašanje. Pri tem pa moramo biti pazljivi, da množenje vrhuncev ne privede do klišejskih…

Živio!  Za kratko zgodbo je značilna enodejanka, ki tvori nekaj sekvenc – zapletov in peljejo do enega velikega preobrata, ki zgodbo zaključuje. Daljše prozne zgodbe, kot so roman, gledališka igra, novela pa zahtevajo vsaj tri velike preobrate, pa ne zaradi pravil, temveč ker služijo globljemu namenu, pa tudi sicer bi bralca dolgočasili, če se v…