• POGLEDI: Ko vest postane vzvod

    🔹 Čustveno izsiljevanje ni vedno glasno in očitno. Včasih se skriva v navidezno dobronamernih besedah, v opozarjanju na vest, resnico, dolžnost ali pravičnost. Prepoznamo ga predvsem po občutku, ki ostane za pogovorom: kakor da nimamo več pravice do lastne odločitve. Besede, ki niso samo besede V odnosih se ne strinjamo vedno. Drug drugega lahko prizadenemo,…

  • MED LJUDMI: Koliko je vredno uničeno sveto mesto?

    🔹 Avstralska skupnost Yindjibarndi je zaradi uničenja krajev kulturnega pomena dobila rekordno odškodnino, vendar se je na odločitev sodišča pritožila. Vprašanje ni samo, ali je 150 milijonov avstralskih dolarjev dovolj, temveč ali je izgubo prostora, spomina in pripadnosti sploh mogoče izraziti v denarju. Na prvi pogled je 150 milijonov avstralskih dolarjev visoka odškodnina. V Avstraliji…

  • POGLEDI: Ko negotovost preimenujemo v svobodo

    🔹 Platformno delo obljublja, da bomo sami izbirali čas in obseg dela. Toda možnost, da danes zavrnemo naročilo, ni velika svoboda, če jutri ne vemo, ali bomo lahko plačali prispevke, bolniško odsotnost in najemnino. Spor na Kitajskem razkriva jezikovno zvijačo, ki jo dobro poznamo tudi v Evropi. Ko je profesorica ekonomije na Pekinški univerzi Zhang…

  • AKTUALNO: Ko požar prebudi orožje prejšnjih vojn

    🔹 Požari po Evropi ne uničujejo samo gozdov in domov. V izsušeni zemlji razkrivajo bombe, granate in mine iz obeh svetovnih vojn, zaradi vročine pa lahko staro strelivo postane še nevarnejše. Tudi Slovenija dobro ve, da se vojna za pokrajino ne konča nujno s podpisom miru. Požar v gozdu je že sam po sebi nevaren….

  • POGLEDI: Spomin ne sme postati orožje ene strani

    🔹 Evropa 23. avgusta obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V Sloveniji, kjer zgodovinski spomin še vedno pogosto poteka po političnih ločnicah, ostaja najtežje vprašanje preprosto: ali znamo spoštovati trpljenje človeka, ne da bi ga uporabili kot dokaz proti nekomu drugemu? Na današnji dan leta 1939 sta nacistična Nemčija in Sovjetska…

  • MED VRSTICAMI: Ko je slab film postal najboljša reklama zase

    🔹 Kitajski animirani film Niu Lai je bil videti kot popoln polom. Nato so se ga polastili spletni posmeh, memi in radovednost občinstva. Njegov uspeh ne dokazuje, da kakovost ni pomembna, temveč da v ekonomiji pozornosti tudi najslabša ocena lahko postane učinkovita oglaševalska kampanja. Animirani film Niu Lai oziroma Prihod vola se je v kitajskih…

  • ZA STARŠE: Avstralska odločitev, svetovno vprašanje

    🔹 Avstralski regulator je ugotovil, da lahko odrasli neznanci kljub obstoječim zaščitam še vedno vzpostavijo stik z otroki na Robloxu. Platforma mora zdaj uvesti strožje nastavitve zasebnosti in prvič dovoliti neodvisen pregled svojih varnostnih sistemov. Primer odpira širše vprašanje: zakaj dokazovanje varnosti še vedno sledi nevarnosti, namesto da bi ji bilo vgrajeno že v samo…

  • DIGITALNI SVET: Ko umetna inteligenca postane finančna vera

    🔹 Finančni mehurček umetne inteligence Umetna inteligenca lahko resnično spremeni gospodarstvo, vendar to še ne pomeni, da so vse današnje naložbe vanjo upravičene. Ekonomisti Evropske centralne banke opozarjajo, da so evropski varčevalci močno izpostavljeni peščici ameriških tehnoloških podjetij. Če se navdušenje ohladi, posledice ne bodo ostale na Wall Streetu. Umetna inteligenca je v nekaj letih…

  • MED LJUDMI: Ko je stavba nezakonito zasedena, dom pa vendar resničen

    🔹 Po manjšem požaru so oblasti iz zasedene stavbe Spin Time v Rimu izselile približno štiristo ljudi. Večino so po skoraj treh tednih začasno nastanili drugje, toda skupnost, ki je v trinajstih letih zgradila svoj sistem pomoči, izobraževanja in sobivanja, je ostala brez skupnega prostora. Primer razkriva neprijetno nasprotje: oblast lahko odpravi nezakonito zasedbo, ne…

  • POGLEDI: Ko zdravstveni podatek ne pripada samo enemu človeku

    🔹 Slovenija bo v nacionalno infrastrukturo za genomiko vložila 3,6 milijona evrov. Z njo želi pospešiti raziskave bolezni in razvoj posamezniku prilagojene medicine, hkrati pa bo ustvarila zbirke podatkov, ki ne govorijo samo o darovalcu, temveč tudi o njegovih sorodnikih. Tehnološki napredek zato odpira vprašanje, kdo bo lahko uporabljal naš genski zapis in pod kakšnimi…