Ime mi je ženska TEBI Ko se tišina oglasi in mi pravi sem in si, jaz in ti neskončna pesem zvezdnatih poti. Na telo mi lega sončev prah. v škrlatu, zlatu drgeta, drhti, mi škrlatne misli v naročje siplje ljubezen moja, ljubi Bog. Ksenija Zmagaj O avtorici Ksenija Zmagaj Njeni zadnji prispevki
Sem in me ni Sem tvoja zvezda in tvoja solza in smeh, včasih sem od preobilja ljubezni vse in nič, ker me od sreče zmanjka in me ni, ker od tebe postanem ti. Trenutek Saj včeraj je že danes in danes je še včeraj, vse, kar je, je tukaj in zdaj trenutek ljubezni neba, vesolja in sonca, ljubezen Boga. Ljubezen Danes nežno dežuje in težke solze lijo, da očistijo dušo in Zemljo. Danes nežno…
MIR Med vzletom in potovanjem v predprostor, kjer ždi, čakajoč na odhod. Tu sobivata negibnost in volja po življenju, ko ne zmoreš pogledati v oko tisti praznini. Onkraj želje in izpolnitve pričakovanj je prostor bledih sanj, včasih odet v zeleno, ki diši po travi in gozdnem pretakanju; prelivanje kisika in širjenje drevesnega duha v membrano telesnega ovoja, v nosnice utrujene postave, ki tava po stezah medprostorja. Na postelji izčrpano telo, nemočno in…
ONA Želela si je silnega morja, nepričakovanih dotikov. Želela si je dolgih objemov, kratkih potovanj. Iskala je svoj pristan na vožnji brez cilja. NA RAZPOTJU Kot rezina najbolj kisle limone jo je zapeklo spoznanje, zbledele so vse njene sanje. Življenje jo je rahlo izigralo, jo pustilo na razpotju. Kislo in grenko, s solzami in brez njih. Črna, grenka kava, ena sama solza na licu. Levo, desno, vmes pa nič ni. Kisel nasmeh, kakor…
BELO RUMENILO Valovanje not, da zakrijejo bedo jeze v goltancu, ritmi spremljajo to zakrčenost, kletvice na ustnicah in izgovorjeno, usedline besa v gastritičnem želodcu, bolečino v Ahilovi peti in tetivi, kalcinacije, ki iz leta v leto poudarjajo korak v bolečih tonih, drobec kosti, ki, zarinjen v gleženj, prešteva število let do mojega konca, ko bo obležal ob okostnjaku, majhen in nepomemben, ali pa bo še…
PILOT Naškrobljeno oblačilo valovi v ulici, spodrezani lasje na vratu, sencih, tilnik razgaljen strmi vame. V razgledu ni hipoteze, minimalističen up. Obledeli obraz na peclju ubožnosti, vonj po starem. Kavarne se vrtijo okrog osi, secesijsko ozaljšane, z visokimi stropi, toplota teles in razdalja od sonca, ki poreže krila. Vosek kaplja na čelo tistemu, ki vihti pero v krogih, zatemnjen od čarnih kretenj. In oder je razsut, podira se, pada. Poznam…
PROZORNA Zdaj me vidiš, zatem me ni. In ko zaidem, tebe ni. Puščam drobtinice Janku, Janko se zapusti. Ko se vrnem, boš tu. Ringaraja, svet nagaja. Tako prazno se počutim v krogih malikovanja, 4 puščobno in rahlo, toplo in samo. Kar lahko naredim, je vstati, oditi. In nositi. V puščavi boš brez diha. V zadnjem trenutku bo vse, kar bo ostalo, ta nenehni odhod. IZTRGANO IZ KONTEKSTA (RAZTRGANO) Tržem papir, zvezki, upognjeni, tvorijo odpor. Sekati, velijo prsti,…
O BOLEČINI Tuljenje iz radijskega sprejemnika bolečini, zlomu, zavrnitvi. Da, hudo je v stotih niansah, odtenkih pregona. Zreti v zaslon, hladen, prazen, črtast, premočrten. V kockah obstoja iskanje ravnovesja, ko omotica vnaša nemir. Svečni kapniki in mraz podnebja v okovih. V enem samem vzgonu k zemlji poženeš korenino. SIGNAL Strmenje vznak, vstran in nazaj, da preverim svojo trdnost. Govor in odsotnost besede sta kot prekletstvo nad mano. V tempu koraka zaslišujem vest in plešem mrakoben ples okrog lastne osi. Prešuštvujem s pametjo, kolebam…
ONA Želela si je silnega morja, nepričakovanih dotikov. Želela si je dolgih objemov, kratkih potovanj. Iskala je svoj pristan na vožnji brez cilja. SRČNA ŠIVILJA Kakšno glasbo zaigra srce, ko ne zmore več ljubiti? Kakšen je vzdih, ko se iz prsi izvije tisti “ne zmorem več”? Kot spretna šivilja, sukaš nevidne niti, poskušaš koščke srca znova sešiti. Takšna si ti. Takšna je glasba srca. Poka, trga se, brez glasu. Šivilja…
GIB Obračam list za listom v veter, ki odnaša narejeno. Z intuicijo se upiram pogledu, ki zaznamuje. Crkovina na ulicah. Pešci obračajo oko vstran in naravnost pod moje čelo. Umikam se, čutim vzgon v dlani, ki se oprime krmila. Ko začutiš, kako žge. Trk v spominu. Vračam se k srepemu strmenju, kakor bi zmogla prenesti kratki stik. Vztrajam v pogledu, vsaj…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
