Somrak bogov Ko noč raztrga zvezdni svod,in padli bogovi v prah tonejo,se veter zgodb razsuje v hlad,njihova imena v temo zbledijo. Iz zlatih dvorov ostane dim,iz sanj cesarjev pepel viharja,troni razpokajo v tihem kriku,ko čas jih v pozabo razkraja. Grom po nebu še zadnjič pljuskne,ognji svetega mesta ugasnejo,njihova moč v odmevu zamre,samo kamni še zgodbe…
saj me ne mika v temo in samoto ob tej uri ko ob cestah na vzglavnikih ležijo hiše ležijo drevesa ležijo smetnjaki ležijo otroška igriščaše zvezde ležijo na robu pernatega neba in čisto na koncu kjer ni več nobene roke leži svetloba in čaka da pridem z lisicami in uklenem to temo to samoto ki polega vse ker so hiše same ker so drevesa sama ker so smetnjaki sami ker so sama otroška igrišča in čisto na robu so same zvezde v temi v…
V času, ko svet vsak dan postavlja nova vprašanja o pravičnosti, sočutju in razdeljenosti, nam poezija ponuja ogledalo – priložnost, da uzremo resničnost skozi oči tistih, ki vidijo dlje od videza. Pesem “Kaj vidijo moje oči” Ksenije Zmagaj na ganljiv in neposreden način odseva današnji trenutek. S svojo ostrino in čustveno globino nas vabi k…
Ljubezen Telo je posoda duše,razuma in srca,za mišljenje, za čutenje,bivanje, življenje. Vsi smo kaleče seme sanj,vzhajano testo razuma,večna bit ljubeznisebi, tebi, njim. Iz te smo porojeni v svet,ta nas dela to, kar smo,kar upamo, želimo,če le ljubimo dovolj, če razumemo dovoljgloboko in visoko v neboneskončnost vsega,kdo je mati, oče, Bog. Dani od Boga,božji in božanski…
Približujemo se vesolju v sebi. Blizu smo naši neskončnosti znotraj vsega kar smo. Nismo le tukaj in zdaj, smo vedno in vsepovsod, tako prej kot potem in sedaj, tostran in onstran zabrisanih mej in omejitev brezmejnosti duha, uma in čuta. Eter, veter, setev, smo sejalci semen premen v vse, kar želimo, hočemo in si upamo biti. Brezčasni, nevidni, nesnovni, smo…
Leta 2002 je Ksenija Zmagaj z zbirko “Vdolbinice” prvič odprla vrata v svoj pesniški svet. Ta svet je poln nežnosti, globokih razmislekov in drobnih utrinkov, ki jih oblikuje v pesmi kot umetnica. V tej zbirki avtorica mojstrsko prepleta občutke, naravo in tišino, pri čemer ustvarja pesniško pokrajino, ki nagovarja srce in dušo. “Vdolbinice” niso le…
Morala bi napisati vsaj še eno pesem, ali pa bi morala skočiti v jezero, mu s sunkovitimi zamahi skodrati trdo gladino, nato pa si spočiti na ramenih vode mehka kot vdih, ki vstopi pod gladino svojega strahu. Morala bi odložiti trpkost jedra med granitne kocke in jo pohoditi, tako dolgo teptati po njej, da bi postala nična, jo vstaviti v časovni stroj, da…
Tudi v tvoje dlani še kdaj pade moj dež. Iz mojih oči. Ali pa je iz mnoštva mojih oblakov? Davno je že, kar sem jih posejala. Še veš, ko sva prvič zaslutila tisto žalost? Takrat se je packa vselila. Z vso svojo navlako. Kljub temu, da sva pogledala proč. Kljub temu, sva začela bežati. A…
Ko mesto ugaša luči, se ljudje razsujejo po ulicah kot jabolka iz košar, da pregnetejo pločnike v hitenje. Nihče ne stoji, nihče ne sedi, vsi tečejo kot tekoče stopnice. Nekdo izpušča ptice, ujete v njegovo noč, da nad kopreno novembra oblikujejo prve snežinke. Da bi zima zdrsnila v marec mirneje, kot to zmorejo decembrske lučke. Jaz…
MAŠKARADA Ali si upaš? Ljubiti njo? Divjakinjo v noči? Upaš ljubiti njene zmešnjave, ogenj v njenih temnih očeh, izlite solze v dolgih nočeh? Kje si zdaj, junak? Žerjavica je razbeljena, poglej, zunaj sneži! Ledeni oklep objema srce, zbogom junak, odšlo je v noč divje dekle! * Maja g. O avtorici Maja Grdina
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
