• | |

    Pesem o V, Ksenija Zmagaj

    Pesem o V  V je videnje in vedenje, V si ti V meni Vedno V Vsem in VsepoVsod. V je Vest, ki trka name kakor Večen Vprašaj, Vprašanje kod in kam, kako in kaj. V je Veslo, ki me Vodi Vedno le naprej V Vseljubje, V Vsemerje, V Vse. V Veličastje Volje, Vere Vase in V Vse, kar Ve, Verjame, Veruje v praV. V je Vrč brez dna.  Ksenija Zmagaj ***…

  • | |

    Zgodba Ž, Vanja Čibej

    Zgodba Ž Kaj je nasprotje od žalosti? sprašujem vnuka, ki odgovori: Jeza. Jeza? Kaj pa je najprej? Jeza ali žalost? Jeza. Zadnji je Ž! pesem napisala: Vanja Čibej *** 📍 Rubrika: Črkologija – Jaz in čas✍ Besedilo: Spletni čas🗓️ Maj 2025

  • | |

    Jon Jonatan, Ksenija Zmagaj

    Pobarvam dehtečo svetlobo v naročju, čevlje sezujem in ležem v krošnjo, nagibam se v vejah nebesnih čudi, v posodo dlani si natočim strdi.   Vsadim se v lonček cvetlični, da kakor roža gledam na svet in vse, kar me ljubi, ljubkuje – sta ti in nebo.  Ksenija Zmagaj  Celotna zbirka je na tej povezavi: Ksenija Zmagaj, Jon Jonatan O avtorici Ksenija Zmagaj

  • | |

    Glagoli 1.0, Vanja Čibej

    Glagoli 1.0 Še dobro, da smo izumili glagole. Tako vemo, da obstajamo. Lahko sežigamo tu in tam kakšne objekte – včasih tudi ljudi, čeprav jih v poročilu imenujemo –“stranske posledice”. Lahko upravljamo igralno konzolo in usmerjamo drone na neubogljive narode, najraje tiste z dobrimi surovinami. Lahko uporabljamo razna stikala: najprej kot opozorilo, morda kot metaforo,…

  • | |

    Frčafela, Vanja Čibej

    Frčafela  Stavki se zlagajo drug ob drugem.  Razpršeno: medtem ko povlečem dim  globoko v pljuča,  ki dihajo življenje in ogenj,  ko opazujem –  ali pa si domišljam –  ognjene zublje kresov.  Kot bi želela,  da pogovori ne zamrejo,  da le izničijo preklete dvome,  da ni vse zaman  in nenehno ponavljanje  nekaj praznih, puhlastih odgovorov,  ki…

  • | |

    Darilo, Vanja Čibej

    DariloNe skreni s poti!Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me. Ne ljubi me, ljubi me, ne ljubi me. Ali me ljubi?Ne. Ne ljubi te! Ja, pa me! Ljubi me, ljubi me ljubi me. Zakaj bi te ljubil?Tvoja luč je pošla,prosim te, piši raje v temi. Eh, luč je pošla, ampak: A veš, da je to…

  • | |

    Enostavno, Vanja Čibej

    Enostavno Ja, pa ni vse tako enostavno, kot se na prvo žogico zdi. Ni eho, ni eko, morda bi lahko bil ego, tak ehoistični neeko ego. Donijo zvonovi, donijo ves čas, če le jih poganja le teža telesa. Pa smo doživeli, tu v bližini, popolni e(no)stavni – mrk. Sonce ni ugasnilo, le nismo ga več…

  • | |

    Apokalipsa, Vanja Čibej

     Včasih me ima, da bi, kljub svoji samokontroli – ki me stane vsakič novo  odvisnost – zabrisala kozarec v steno – tako neumno nemočna se počutim v tem K-svetu. Samo kopičim jih – odvisnosti in število K-jev.  In potem najdem novo zabavo in iščem vse izpeljanke na K-je morda izpeljem K-kšno novo pesem ni mi treba biti nekdo na M ali na T…

  • | |

    Človek, Vanja Čibej

    ČlovekČlovek je zver! – v vseh pogledih.Veliko je dobrih ljudi, toda – dovolj je le peščica takih, ki  se skrivajo pod krinko človekoljubja. Morda bi morala na romanje v Rimin se pokloniti idejamnekoga, ki ležipod izčiščenem belim kamnom v cerkvi Marije Snežne in poiskati nekoga, da mu izmijemin poljubim noge, skoraj tako,kot je počel on…

  • | |

    Candra, Vanja Čibej

    Candra  Ja.  O candrah sem pisala.  Veliko.  Pa še vedno ne dovolj.  Končno — nov motiv.  Mimogrede,  se oglasi glas.  Neznan.  Znani.  Tiho pripoveduje.  O modricah.  O make-upu.  O candrah.  “Naj bo prekleta candra!”  porečejo moški,  ki to niso.  Cepivo.  Treba bi ga bilo iznajti.  Za cundre.  Da jih ne bi onegavili po svetu.  Ne…