Pobarvam dehtečo svetlobo v naročju, čevlje sezujem in ležem v krošnjo, nagibam se v vejah nebesnih čudi, v posodo dlani si natočim strdi. Vsadim se v lonček cvetlični, da kakor roža gledam na svet in vse, kar me ljubi, ljubkuje – sta ti in nebo. Ksenija Zmagaj Celotna zbirka je na tej povezavi: Ksenija Zmagaj, Jon Jonatan O avtorici Ksenija Zmagaj
Glagoli 1.0 Še dobro, da smo izumili glagole. Tako vemo, da obstajamo. Lahko sežigamo tu in tam kakšne objekte – včasih tudi ljudi, čeprav jih v poročilu imenujemo –“stranske posledice”. Lahko upravljamo igralno konzolo in usmerjamo drone na neubogljive narode, najraje tiste z dobrimi surovinami. Lahko uporabljamo razna stikala: najprej kot opozorilo, morda kot metaforo,…
Frčafela Stavki se zlagajo drug ob drugem. Razpršeno: medtem ko povlečem dim globoko v pljuča, ki dihajo življenje in ogenj, ko opazujem – ali pa si domišljam – ognjene zublje kresov. Kot bi želela, da pogovori ne zamrejo, da le izničijo preklete dvome, da ni vse zaman in nenehno ponavljanje nekaj praznih, puhlastih odgovorov, ki…
DariloNe skreni s poti!Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me. Ne ljubi me, ljubi me, ne ljubi me. Ali me ljubi?Ne. Ne ljubi te! Ja, pa me! Ljubi me, ljubi me ljubi me. Zakaj bi te ljubil?Tvoja luč je pošla,prosim te, piši raje v temi. Eh, luč je pošla, ampak: A veš, da je to…
Enostavno Ja, pa ni vse tako enostavno, kot se na prvo žogico zdi. Ni eho, ni eko, morda bi lahko bil ego, tak ehoistični neeko ego. Donijo zvonovi, donijo ves čas, če le jih poganja le teža telesa. Pa smo doživeli, tu v bližini, popolni e(no)stavni – mrk. Sonce ni ugasnilo, le nismo ga več…
Včasih me ima, da bi, kljub svoji samokontroli – ki me stane vsakič novo odvisnost – zabrisala kozarec v steno – tako neumno nemočna se počutim v tem K-svetu. Samo kopičim jih – odvisnosti in število K-jev. In potem najdem novo zabavo in iščem vse izpeljanke na K-je morda izpeljem K-kšno novo pesem ni mi treba biti nekdo na M ali na T…
ČlovekČlovek je zver! – v vseh pogledih.Veliko je dobrih ljudi, toda – dovolj je le peščica takih, ki se skrivajo pod krinko človekoljubja. Morda bi morala na romanje v Rimin se pokloniti idejamnekoga, ki ležipod izčiščenem belim kamnom v cerkvi Marije Snežne in poiskati nekoga, da mu izmijemin poljubim noge, skoraj tako,kot je počel on…
Candra Ja. O candrah sem pisala. Veliko. Pa še vedno ne dovolj. Končno — nov motiv. Mimogrede, se oglasi glas. Neznan. Znani. Tiho pripoveduje. O modricah. O make-upu. O candrah. “Naj bo prekleta candra!” porečejo moški, ki to niso. Cepivo. Treba bi ga bilo iznajti. Za cundre. Da jih ne bi onegavili po svetu. Ne…
slišala sem jo ko je zrastel njen dan znova in znova kot da se včerajšnji ni končal enake barve in vonja isti zidovi so se pretakali skozi njene roke in vedno se ji je zgodilo preveč dela za premalo ur slišala sem jo ko je pogledala k meni če spim ali so me zbudila premikanja žličke v lončku brez kave…
PRODANI Sem misel, sem čas,sem svileni šal za čas,za čas, ki nam kaže obraz. Od kruha do upapocestna slepota močiponuja kelihe strupa,se valja v obilju sramu,ko ceneno in plehkoprodaja laž za lažjo,da človek človeka boli. Da od žalosti videti ni,ne ceste ne steze in ne potido njive očeta, do deda oči,ker doma več ni, kot je bil,le spomin…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
