bo prišel prešeren in z roko v muzi pisal pomlad se bodo zarasla usta odprla v vaze nepobranim rožam in bruhnila kosti ki so se zataknile med poslušanjem med nastavljanjem globokega grla in nevidno žuljavih teles bo udaril po žeblju in žebelj bo zabolel tiste ki grizejo veke in na vekah spijo tiste s kremplji v očeh bo zagrabil prsi po katerih bijejo in raztrgali se bodo…
Govorila je pticam in travam. Med njimi iskram ujetih v kapljicah rose, krošnjam dreves, ki so izgubljale liste. Nanje je kdaj zapisala svoje misli. Povedali so, slišali so, ob dopoldnevih, ali pa kak drug čas, ko je srkala čaj, da se je dvigovala skrivnostna meglica čez vas. Govorila jim je o ljudeh, ki so se ustavili, ki so v njen vrt zasadili…
NEKJE V NEKEM SRCU Nekje v nekem srcu gori plamenček zate, naj ti v tej težki uri ublaži bolečine, kot bela snežinka naj nežno pade nate, upanje prinese, vse slabo tudi premine. Nekje v neki glavi v mislih si njegovih, dneve in noči preganjajo ga dvomi, ve, da stojita na nasprotnih si bregovih še zmeraj upa, da te bol…
BOŽIC PRIHAJA V kmečki hiši v peči gori, kruh se še peče, sveže diši, v kotu pokrito vzhaja testo, kmalu za kruhom v pečico bo šlo. Oče trudno iz gozda prihaja, smrečico nosi, le koga zavaja, on nosi jo v vreči, je skrbno zavita, da radovednim očem ostane skrita. Mati prihaja spoštljivo iz hiše, kropi z vodo, pokadi vse niše, tudi na skedenj…
Notranje očiščenje svetlikanje morja v brezgrešno jutro odsev neizrekljivega vse je čisto blizu občutku lebdenja morska sol počasi prodira v vse pore sloj za slojem se briše star naplasten spomin se nežno ulega Jasminov popek na večer ob sončnem zahodu ziba v vetru prepletene krošnje rožnata luna dolgo plava mrtvaka po neskončnem zaljubljenem nebu dišeča zlepljena koža –…
OGORKIče se sprehajam dovolj visoko, vidim ptico s kljunom.na sivo nebo riše pesem.če se sprehajam dovolj nizko, vidim ptico brez kljuna.nihče več ne poje.včasih sanjam o bosem mozartu.*še včeraj je v moji nosnici tičal velikkos mesa. danes je v njej pes, ki počasigloda koščice.ko bo zglodal vse, bo sestavil mozaik.na poslednjem koščku bo sedela deklica,ki…
POLNOČNI UTRIP Večer je spet razgrnil svoja krila, luna ne zmore več svetlobe, poslati tja med stare grobove, da bi napise medlo osvetlila. Da videl bi, kdo večnost sanja, kdo vse zapustil je domove, le sova tiho leta čez grobove, cerkvena ura že polnoč odzvanja. Takrat prikaže procesija se tiha, iz belih senc v dve vrsti poravnana, korakov drsajočih, lica izklesana, molitev sliši se…
TRIZNA Skladenjski kvarteti Na pravkar prehojeni poti sem imel največ veselja prav s kamni spotike. PROLOG (1) Govoril sem z njim ali njo. Govoril ali govorila je z menoj. Govorila sva skupaj. Govorila sva vsak zase. (Ona ali on) (2) Obedoval sem z njim ali njo. Obedoval aliobedovala je s menoj. Obedovala sva skupaj. Obedovala sva vsak zase. (Ona ali…
Včeraj, danes, jutri in tako iz roda v rod nas vodi pot od tam do tja, neskončni krog in tok duha, srca in rok. Za zanamce iz ljubezni zibel tešemo, s pesmijo jo zaljšamo, z besedo mamino posteljemo in z glasbo jo poganjamo. Naj se ziblje, ziblje zibka ta za otroke celega sveta, da bodo vedno našli pot iz ljubezni do ljubezni iz neba…
2 cvetlični maj je že zdavnaj mimo a misli se vedno znova vračajo nanj saj ne da bi si spomine želel priklicati nasprotno odganjaš jih in bežiš v nekaj drugega stvari se zgodijo po neki nujnosti tudi tiste slabe in nima smisla se spraševati z vprašalnico zakaj bolj koristno je paziti na vsakdanjost se vživeti v kmete na šahovnici in braniti lastno kraljico Vanja Čibej
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
