Čarovniška pokrajina nikoli ne spi, trsi kot vojaki čuvajo ciprese, ki prebadajo modrino neba, starodavne oljke, grčate in mogočne sanjajo stoletne sanje, v dolini stare solinarske hiše brez streh ob jutrih plavajo na čipkah valov, posadiš drevo, poljubiš otroka, ki ti je zaspal v naročju; srce ta osamljeni lovec pa počiva.
Gnezdišča pod zavihki karminastih streh čakajo na lastovke, tiho, tiho pada dež na razpokane ustnice zemlje, otrok se čudi morju, sem in tja bel val kot ti, malo drugačen, ko odpluje, enak, ko pristane: Istra, imej me rada.
Franjo, Frančič, Priredbe po starih zapisih in pripovedovanjih
O ZVITEM KMETU
Nekoč je v notranjosti Istre živel hudoben knez. Do svojih podložnikov je bil nepravičen in krut. Kmete je silil, da so mu delali skoraj zastonj. Nekega dne sreča kmeta, ki je slovel po svoji spretnosti in zvitosti.
– Oštja, ti si tisti, ki lahko izpod kokoši ukradeš jajce, ne da bi ta opazila?
ga povpraša.
– Ja, jaz sem, tudi vaši ženi lahko izmaknem vzglavnik tako, da ne bo opazila, se pohvali zviti kmet.
– To pa nikoli! Kmetje ste leni in nimam nič od vas, a spremenil se bom, če ti resnično uspe! se huduje kruti knez. Dogovorita se za stavo, ki jo je predlagal kmet.
– Pade mrak in kmet iz grajske strehe spusti slamnato lutko pred spalnico knezove žene. Knez jo opazi in besno strelja v temačno siluheto.
– Pa sem ga! se priduša in odide spat k prebujeni ženi, ki je prebedela pol noči.
Ko knezova žena utrujena zaspi, se po drugi vrvi zviti kmet spusti v njeno spalnico. V spanju ji izmakne vzglavnik. Naslednji dan se kmet oglasi pri knezu.
Hude besede padejo, a končno knez le izpolni svojo obljubo, da bo do svojih podložnikov postal bolj pravičen in prizanesljiv.
Franjo Frančič (1958)
pisatelj, dramatik, prevajalec, živi in ustvarja v Istri
Joca Jamšek (1963)
grafična in unikatna oblikovalka, glasbenica
Več njegovih pesmi v Spletnem času
Svinčeni dež Franja Frančiča
dnevniški zapis 20.11.2024 Naši poštarji so zaspali () in po
Pravljica o ostarelem kralju in marelici
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A
Preberite portret avtorja- KLIK NA SLIKO!