Kdo ali kaj (si … )?
Sem upokojenec, v zrelih letih, rahlo načetega zdravja, še vedno se veselim življenja in pokojnine, zadnjega v mesecu.
Koga ali česa (se veselim …)?
Veselim se vsakega dneva, lepega vremena in sonca, ob četrtkih odbojke na mivki, v jeseni gobam v gozdu. Dodatno energijo mi daje zelenjavni vrt, katerega z velikim veseljem obdelujem.
Komu ali čemu (se smejim, se čudim … )?
Največkrat sebi, kadar naredim kakšno neumnost, čudim se naravi, v kateri je vse tako premišljeno urejeno.
Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam … )?
Letos sem s pomočjo društva TŠD Kostel, izdal knjigo pesmi v kostelskem narečju, z naslovom Dregda va Kostele.
O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam … )?
Razmišljam o dobrih ljudeh, ki sem jih srečeval v življenju in svetli prihodnosti, ki me čaka.
S kom ali s čim (s/z … )?
Z ženo preživljava upokojenske dneve, veseliva se vsake akcije v trgovini, nizkih cen in vsakega visokega povišanja pokojnine. Seveda ne gre brez odličnega TV programa. Tudi kakšen izlet se prileže sedaj, ko je to dovoljeno. Sinova, snaha in vnukinja, so zmeraj dobrodošli. Ker sem upokojenec, časa za pisanje ni, ukradem ga ženi v zgodnjih jutranjih urah, zvečer redko.
Sem: Ivan Lisac
Rojen: 20.8.1946 v kraju Slavski Laz
Živim v Ljubljani. Pišete mi lahko na: ilisac@amis.net
Pesmi
Ko me poljubiš, Ivan Lisac
KO ME POLJUBIŠ Nežno dotaknem se tvojega lica, pogladim ti gubice drobne v nasmeh, v očeh prižge se ti lučka kresnica, vse moje misli želijo po tvojih poteh. Le kaj se skriva v tvojih očeh? Vabilo k ljubezni? Je to resnica? Še čutim stisk rahel v tvojih dlaneh? Je strast odletela, kot splašena ptica? Odgovorov ni, tvoj poljub jih zapečati, vprašanja bila so, zdaj
Metulj na licu, Ivan Lisac
METULJ NA LICU Pristal na licu, v varnem je zavetju, vedoč, da moda bliža se poletju, še jaz poljubil bi ta nežni vrat, dan bil bi lepši, ker je že pomlad. Poiskal tvoje bi oči, prav blagohotne, burijo misli in želje mi prvotne, sonce poganja kri po starih žilah, še mi dovoli sanjariti o vilah. Blagor metulju, poljubil ti je lice, s slastjo
Majski dan, Ivan Lisac
MAJSKI DAN Maj gre proti koncu, nisem še nič napisal, nič še ne vre v loncu, obraz se mi bo skisal. Kje majske so ljubezni, nedavno so cvetele, daj, maj, hitro se strezni, da bodo oživele. Spomni se vseh, ki so minile, v lepem naj bodo spominu. Čeprav srce so nehote ranile, o njih govori le ob dobrem vinu. Ko od ljubezni si pijan, živiš v oblakih, ne
Pesmi, Ivan Lisac
NEKJE V NEKEM SRCU Nekje v nekem srcu gori plamenček zate, naj ti v tej težki uri ublaži bolečine, kot bela snežinka naj nežno pade nate, upanje prinese, vse slabo tudi premine. Nekje v neki glavi v mislih si njegovih, dneve in noči preganjajo ga dvomi, ve, da stojita na nasprotnih si bregovih še zmeraj upa, da te bol
Tri pesmi
BOŽIC PRIHAJA V kmečki hiši v peči gori, kruh se še peče, sveže diši, v kotu pokrito vzhaja testo, kmalu za kruhom v pečico bo šlo. Oče trudno iz gozda prihaja, smrečico nosi, le koga zavaja, on nosi jo v vreči, je skrbno zavita, da radovednim očem ostane skrita. Mati prihaja spoštljivo iz hiše, kropi z vodo, pokadi vse niše, tudi na skedenj
Ivan Lisac
Kdo ali kaj (si … )?Sem upokojenec, v zrelih letih, rahlo načetega zdravja, še vedno se veselim življenja in pokojnine, zadnjega v mesecu. Koga ali česa (se veselim …)?Veselim se vsakega dneva, lepega vremena in sonca, ob četrtkih odbojke na mivki, v jeseni gobam v gozdu. Dodatno energijo mi daje zelenjavni vrt, katerega z velikim
Pesmi, Ivan Lisac
POLNOČNI UTRIP Večer je spet razgrnil svoja krila, luna ne zmore več svetlobe, poslati tja med stare grobove, da bi napise medlo osvetlila. Da videl bi, kdo večnost sanja, kdo vse zapustil je domove, le sova tiho leta čez grobove, cerkvena ura že polnoč odzvanja. Takrat prikaže procesija se tiha, iz belih senc v dve vrsti poravnana, korakov drsajočih, lica izklesana, molitev sliši se
