

V času, ko svet vsak dan postavlja nova vprašanja o pravičnosti, sočutju in razdeljenosti, nam poezija ponuja ogledalo – priložnost, da uzremo resničnost skozi oči tistih, ki vidijo dlje od videza.
Pesem “Kaj vidijo moje oči” Ksenije Zmagaj na ganljiv in neposreden način odseva današnji trenutek. S svojo ostrino in čustveno globino nas vabi k premisleku o pohlepu in praznini, o razklanosti sveta, ki ločuje tiste, ki imajo, od tistih, ki so prezrti.
Naj nam te besede služijo kot opomnik – da gledamo, a tudi vidimo. Da poslušamo in razumemo. Da ne ostanemo slepi za bolečino in krivice, ki nas obdajajo.
– Meta, za Spletni čas –
Kaj vidijo moje oči
Kaj vidijo moje oči?
Vidijo Svet pohlepen, bahav,
vidijo bedo srca, ničevost duha.
Kaj vidijo moje oči v ogledalu ljudi?
Vidijo Svet na dvoje razklan,
Svet tistih, ki so, in Svet teh, ki jih ni.
Kaj vidijo moje oči v ogledalu ljudi?
Vidijo Svet neenak, slep,
poln bolesti, stisk in krivic,
Svet polnih in praznih žlic,
vidijo vse, razumejo vse,
vidijo vse, kar jočejo in govore
oči nesrečnih, ubogih ljudi.

Ksenija Zmagaj
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Črka Š – Ščebet, Antonija Jereb
30/05/2025
Ko črka č te nagovarja, Antonija Jereb
28/05/2025
S, Ksenija Zmagaj
27/05/2025
B kot babica, Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik
27/05/2025
M kot morje, Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik
27/05/2025