Knjižnica Pod krošnjami je včeraj zaprla vrata z obiskom patra Karla Gržana, ki je svoj uvodni govor najverjetneje namenil hrematizmu, sprevrženi obliki ekonomije. 
»Ko so pred 2000 leti vprašali Jezusa, kako naj ljudje kličemo Boga, je rekel, naj ga imenujemo Oče. Če je Bog Oče, pomeni, da smo mi v medsebojni povezanosti drug do drugega odgovorni kakor bratje in sestre. Tudi modreci preteklosti (npr. Platon, Aristotel …) so za legitimno družbeno urejanje razmerij pojmovali le ekonomijo – skrb za slehernika, v nasprotju z ekonomizmom – imenovali so ga hrematizem, ki temelji na kopičenju in bogatenju posameznikov. Zaradi skrajno neetičnih principov so modreci hrematizem označili za nedopustnega. V ekonomiji omejuje pridobitništvo posameznikov skrb za vsakogar – kopičenje je torej omejeno s pravili medsebojne spoštljivosti, pravičnosti in odgovornosti, medtem ko je v hrematizmu kopičenje in bogatenje posameznikov neomejeno.« 
Citat patra izpred treh let ob dnevu reformacije.
Prijeten, odprt, prijazen, humoren in še kaj, je pater nadaljeval svoje razmišljanje. O dedih in babah. O ženskah in moških. Moški gre skozi tri faze: fant, bojevnik, modrec. Ženska pa: dekle, ženska, baba. 
»Na vrsti ste babe, zbudite se,« nas je pozval. Moški ima moč in meč, ženska pa intruicijo in srce. Če so prebujene ženske v srednjem veku zažigali kot čarovnice, so »čarobnice« kot čarovnice imenuje pater, potem moramo v tem času prevzeti ženske pobudo. Tudi v tem nesmiselnem korona času. Ki omejuje svobodo, ki zahteva nošenje mask, ki zahteva distanco. Nesmisel, ki mu ni para. A ne bi raje hrematisti naredili nekaj, da ne bo umrlo na desettisoče otrok vsako leto zaradi lakote, se sprašuje Karel. 
Tudi o izobraževanju je govoril. Z vsem spoštovanjem do učiteljev. Izobraziti se pomeni IZ OBRAZA ITI. Otrok naj postane to kar je in ne tisto, kar od njega pričakujejo. Naj se igra. Učitelj pa naj že zgodaj odkrije otrokovo odličnost, jo spodbuja, da bo otrok vedel, kaj je njegova poklicanost. In se bo odločil za svoj poklic v skladu s poslanstvom. Šibke lastnosti otroka pa naj starš prepozna, ga objame v njegovi ranljivosti in tako pomaga prebroditi stisko otroka. 
Pater je postregel s svojo resnico, s svojimi izkušnjami. Delal je neumnosti, ker mu je ego krojil življenje. Tudi kot duhovniku, ko je to še bil. Mlademu, ki je poučeval verouk, pa so mu otroci servirali preproste resnice. Sram ga je bilo, velikokrat ga je bilo sram pred starši. Še zlasti prigoda z velikonočnimi jajci nas je zelo nasmejala. Patru še danes ni smešna. Ne bom je navajala, ker ne bom dosledna. Edino kar rečem je tisti stavek, ko je ena deklica na vprašanje Karlu: »Koliko jajc pa imate vi?« odgovorila: »On ima dve, saj nima otrok!« 

Hahaha, hehehe, hihihi med publiko, pater pa skorajda smrtno resen. 
Še kar nekaj anekdot, razmišljanj smo slišali pod borovci, v zahajajočem soncu, v prijetni energiji. 

»Čeprav kot pater tega ne bi smel reči, naj bo, vseeno bom: Moja sogovornica je prav zažarela v zahajajočem soncu. Lepa je!« je zaključil Gržan. 

Hvala pater, pa še kdaj pridite. Vedno odličen, pravzaprav dober, saj pater pravi, da je ocena DOBRO najboljša ocena. Naj bo tako! 
Ne zahtevajte od svojih otrok odličnih ocen, ljubi starši, iščite odličnost v otrocih in objemite jih v njihovi ranljivosti. Da se bodo počutili varne. Moj poziv staršem!