Boštjan Gombač in Igor Leonardi sta v četrtek, 30. julija 2026, v okviru čezmejnega festivala Glasbe sveta – Musiche dal Mondo poslušalce popeljala na sproščeno, virtuozno in mestoma hudomušno glasbeno potovanje. Koncert v parku Basaglia v Gorici ni ostal omejen na oder: vanj je pritegnil tudi občinstvo ter prostor pod drevesnimi krošnjami spremenil v živ instrument.

»Najlepši večer, odkar sem se vrnila s poti okoli sveta,« je po koncertu zapisala Zarja Trkman. In prizorišče Piccolo Cielo v parku Basaglia je bilo tistega večera res kakor ustvarjeno za glasbo, ki ne priznava meja. Med osvetljenimi drevesi sta nastopila dva izmed najbolj vsestranskih slovenskih glasbenikov: multiinstrumentalist Boštjan Gombač ter kitarist in skladatelj Igor Leonardi.

Njuno sodelovanje temelji na poslušanju, odzivanju in svobodi. Iz improviziranega dialoga kitare, glasu, klarinetov, piščali ter številnih tradicionalnih in sodobnih glasbil so nastajale zvočne pokrajine, v katerih so se srečevali ljudska in etnična glasba, jazz ter eksperimentalni pristopi. Glasba se je selila iz Slovenije po svetu in se vedno znova vračala v trenutek, ki je nastajal pred občinstvom.

Posebno pozornost je pritegnila rekonstrukcija prazgodovinskega glasbila, povezanega z najdbo iz jame Divje babe. Toda instrumenti v rokah obeh glasbenikov niso bili predstavljeni kot muzejski predmeti. Postajali so del žive pripovedi, ki je bila enkrat meditativna in skoraj obredna, drugič igriva, nepričakovana in duhovita.

Ko občinstvo postane del skladbe

Gombač in Leonardi poslušalcev nista pustila zgolj v vlogi tihih opazovalcev. Povabila sta jih k sodelovanju in skupaj z njimi preizkusila, kako lahko samo s telesom in glasom poustvarimo zvoke narave: šumenje gozda, veter, žuborenje potoka, dež in ptičje oglašanje.

Park tako ni bil le kulisa za koncert. Drevesa, nočni zrak, glasovi ljudi in zvoki glasbil so se povezali v skupno zvočno izkušnjo. Meja med odrom in občinstvom je za nekaj časa izginila, prisotni pa so postali del improvizacije. Prav ta neposrednost je večeru dala posebno energijo in občutek povezanosti.

»Meditativno, osvobajajoče, tudi hudomušno. Skratka, prekrasno doživetje in izjemna energija. Začarani smo prisluhnili, sodelovali in se prepuščali ritmom glasbe sveta,« je svoje doživetje strnila Zarja Trkman.

Glasba brez meja

Koncert je potekal v okviru čezmejnega festivala Glasbe sveta – Musiche dal Mondo 2026, ki ga organizira goriško združenje Circolo Controtempo. Festival z izbiro izvajalcev in prizorišč poudarja kulturno raznolikost prostora, v katerem se jeziki, tradicije in glasbeni vplivi že dolgo srečujejo ter dopolnjujejo.

Nastop Boštjana Gombača in Igorja Leonardija je to zamisel uresničil na najbolj neposreden način. Glasba ni potrebovala prevoda, pojasnil ali državne meje. Potrebovala je le prostor, pozorno občinstvo in dva glasbenika, ki sta znala iz množice različnih glasbil, spominov in vplivov ustvariti skupen jezik.

Večer v parku Basaglia je pokazal, da je lahko koncert več kot niz skladb. Lahko postane srečanje, igra in skupno odkrivanje zvoka – doživetje, ki ga poslušalci ne odnesejo s seboj le v spominu, temveč tudi v telesu.

Besedilo in fotografsko ter videogradivo: Zarja Trkman
Uredili in dopolnili v uredništvu Spletnega časa.