LJUBEZEN MOJA
Jaz imam svoje sonce
in sonce ima mene bleščavo,
skozi vse vresje in hoste
preko puščave in dolge ceste.
To sonce ljubim v globine,
v neskončne širine,
ga ljubim v brezkrajne višine.
Iz sebe v sebi se dajem, darujem,
ljubezen čiste ljubezni ljubim,
preko vsemirja v neskončje
vesolja, neba in vsega.
Sem vdih in izdih, pesem in stih,
sem srce, ki se srcu podarja,
sem, kar me sonce živi in ustvarja.
Sem ljuba njegova, večna, ljubeča,
vse, kar sem je njegovo srce,
imenujem se sreča.
Ksenija Zmagaj
Preberite portret avtorice – KLIK NA SLIKO!
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Vesoljščice 4
21/11/2024
Vesoljščice 3
17/11/2024
Zadnji krog, Franjo Frančič
12/11/2024
Vesoljščice 2, Ksenija Zmagaj
12/11/2024
Ne povej nikomur, Franjo Frančič
04/11/2024
