Znamenja tvoje ljubezni 

Jočeš zaradi mene, 
veseliš se, ko pridem domov, 
nežno me pobožaš, 
močno me objameš, 
rada gledaš v moje oči, 
praviš, da imam lepo dušo, 
srce ti ob meni razbija, 
tudi, ko me ni, razmišljaš o meni, 
praviš, da bi se z menoj postarala. 
Vem, zakaj me imaš rada, 
to so znamenja, 
znamenja tvoje ljubezni. 

Samo da sem živ 

Ko je najhuje, 
ko ne morem več dihati, 
ko se z vsemi močmi borim proti strahu, 
ko občutek varnosti izgine, 
takrat mi pomaga samo ena misel, 
samo eno dejstvo, 
samo to si ponavljam, 
samo da sem živ, 
ostalo pride in gre, 
dihanje se umiri, 
strahu je že manj, 
lep je občutek varnosti, 
samo ena stvar je pomembna, 
samo da sem živ. 

Iti v globino 

Ne mislim na nič, 
misli pridejo same, 
se pojavijo in izginejo, 
vedno bolj grem v globino, 
tam ni vse lepo, 
potrebno je razmišljati in razumeti, 
biti pogumen in se boriti, 
toda pot je prava, 
pot, ki vodi v človeško globino, 
tam je spoznanje in ustvarjalnost, 
tam je olajšanje in mir, 
tam je sočutje in skromnost, 
tam je začudenje in ganjenost, 
tam se nahaja ljubezen, 
ta je vedno globlja. 

Slepi potnik 

Življenje gre kar mimo mene, 
kot da ne opazim ničesar, 
nič me ne preseneti, 
nič me ne gane, 
sem samo nemi opazovalec, 
izgubljen v lastnih mislih, 
izgubljen v tem vesolju, 
ki se spreminja, 
ostajam slep, 
sem slepi potnik, 
na poti, ki je ne poznam, 
ki je ne razumem, 
če bi samo opazoval, 
če bi se trudil kaj čutiti, 
če bi našel nekaj v sebi, 
mogoče samo zrno ljubezni. 

Življenje bi dal 

da bi svobodno zadihal, 
da bi znova lahko čustvoval, 
da bi te vsaj še enkrat videl, 
da bi poletel v nebo življenja, 
da bi se zjokal iz srca, 
da bi se navadil trpeti, 
da bi bil lahek kot pero, 
da me ne bi vse ranilo, 
da bi šel v globino duše, 
da bi našel svoj mir, 
da bi se to uresničilo, 
bi dal življenje.