LJUDJE IN HIŠE

So hiše, ki so kot ljudje,
kar je videti navzven,
se znotraj ne godi.
Navzven sijaj
in znotraj bol.
To, kar rečeš ne drži.
Vse pove le to,
kar s tišino govoriš.
Jaz te slišim skozi molk,
jaz občutim bridki jok
tvojega srca
in ti svoje podarim.

So ljudje, ki so kot hiše,
vse, kar je, imajo na dlaneh,
v sebi so kot okna in zrcala,
skoznje sije sončevo nebo.
Vse, kar slišiš, je verjeti,
po očeh jih prepoznaš,
v njih je videti resnico,
ta je punčica sveta.