Bodi kar si!
Preberi tisto obrabljeno knjigo,
pokliči na tisto številko z listka,
bosa steci v mestno sivino,
pomešaj se v vrvež robotskih obrazov.
Hodi tiho po prstih,
zapleši z mogočnim vetrom.
Nasmej se arogantni podobi v izložbi,
porogaj se absurdnemu življenju.
Dihaj!
Živi in pusti živeti!
*
Kar ostane
Hrepeneti, hrepeneti,
tebe si želeti.
Bodi moj vzdih,
bodi moja obljuba.
Ljubiti, ljubiti,
te pustiti oditi.
Ostal je le spomin,
ostal je le utrip.
Hoditi, hoditi,
spomine v kriku častiti.
Ni solza, ni čustev in ne besed,
srečo objema zdaj poguba.
*
Ona in kava
Sončni vzhod je poljubil njena lica,
ustnice so nemirno plesale na obrazu.
Vdihnila je.
Voda, sveže mleta zrna kave,
vroča kuhinjska plošča.
Tisti piskajoči zvok,
skoraj jo je že okusila.
Ne še.
Kot žarek je posegla po skodelici,
nerodno si je nalila opojni napoj.
Drobni, beli prsti so objemali ceneno skodelico,
nemirna stopala so božala staro preprogo.
Vdihnila je.
Nagnila je tisto skodelico z zbledelimi pikami,
ustnice so željno izpile tisto opojno kavo.
Izdih.
Lica obarvana s sončnim vhodom,
ustnice dišeče po kavi.
Nov dan,
vdih, izdih.
Ona in njena kava.
Dan se je začel.
Maja Grdina
*
O avtorici
Zadnje objave
