Sonet družini
Želite, da vam upravičim obstoj.
Diploma, dekle in prijatelji ustrezni.
Tako moj je prazen zbiralnik ljubezni,
saj vaša ljubezen zahteva pogoj.
Pretveza skrbi skrbno skriva nadzor,
ki dušo duši, vrata srcu zapira.
Pa vendar se čudim, od kje bol izvira.
Mižim, da realnosti nudim odpor.
Počasi, počasi odpiram oči,
resnica po koščkih sestavlja praznino.
Zamera se v lavi učenja topi,
spreminja se v sladko odpuščanja vino.
Sprijaznim se s tem, da še vedno boli,
dvignem kozarec za svojo družino.
Solza v dežju
Ko v sobo stopi rdečih lic
glasba v srcu zaigra
melodiji se predam
ljubezni me premami klic.
Kako upreti se skušnjavam
tonem globlje v njene oči
ko nazaj več ni poti
v neskončnosti obupa tavam.
Negotovost me obhaja
s čustvi se razum bori
Ali me samo zavaja?
Vedno bolj je vroča kri.
Misel, da ljubezen traja
kot solza v dežju se izgubi.
Zgolj Jaz
nisem ta, ki se mu želim izogniti
sem zgolj Jaz
s svojimi mislimi
svojimi čustvi
vsemi deficiti prednostmi norostmi
in kot takega sprejemam brezpogojno
BR 5
