Pa skupaj poglejmo, kje neki so, kdo so, kakšne so resnične kraljične.
Resnične kraljične so deklice, ki so tihe kot miške in so tudi videti kot ljubke prestrašene miške, ki so najraje same. Ne marajo gneče, ne hrupa, vpitja in kričanja. Bojijo se grobosti, hudobije, zlobe, vsemu temu se na daleč izognejo, če se le da. Ne marajo, da jih kdo sili početi stvari, ki jim niso po volji, jim niso všeč, ker mislijo s svojo glavo, vidijo s svojimi očmi, slišijo sebe in svoje srce, vidijo in vedo, kaj je in kaj ni prav, kaj je, kaj ni res. Pogosto jih je mogoče videti kje ždeti, na vse pretege tuhtati in se truditi priti stvarem do dna, vneto brskati, kopati po sebi, iskati odgovore in rešitve v sebi, o drugih ter o vsemogočih rečeh. Poleg tega, da so tihe, so tudi skromne, mirne, nevpadljive, nikoli ne iščejo pozornosti zase, ne izstopajo, se ne bahajo, se ne hvalijo s tem, kar je za nekatere samoumevno in običajno. Večinoma se malokdaj oglasijo in še to le takrat, ko res ne morejo biti več tiho. Oglasijo pa se tako, na tak način, da vse potihne in se za hip ustavi od presenečenja, ker to, kar povedo zveni tako modro, pametno, tako odraslo …, one pa, kot da ni nič, kot da bi nam zgolj zaželele dobro jutro. Nato vstanejo ter gredo, kot so prišle med nas, spet po svoje drugam, same s seboj. Je pa res, da so resnične kraljične tudi muhaste, rade kuhajo mulo, za vsako najmanjšo stvar so užaljene, zelo hitro jih kaj prizadene in predvsem veliko jokajo. Zakaj jokajo, zato vendar, ker jih ne razumemo, ne vemo, da ne morejo biti nič drugačne in nič drugega, kot so, takšne, kot so. Marsikdo misli in reče, da so težavne, da z njimi ni lahko. V resnici pa so samo svoje in samosvoje, ker so takšne že prijokale na ta svet. Resnične kraljične so res nekaj posebnega. So ljubeznive in prijazne, tankočutne in razumevajoče, sočutne, iskrene in zelo natančne in malenkostne, pogosto jih kaj moti in teži in se nad čim pritožujejo in tarnajo, ker jim kaj ni prav, naposled pa že poskrbijo, da se vse izide tako, da je dobro, v redu in prav, same ali pa s pomočjo tistih, ki jim najbolj verjamejo, zaupajo in jih imajo najraje, to se pravi, brezpogojno rade. Resnične kraljične so zakon, ko jih enkrat srečamo in spoznamo, jih nikoli več ne izpustimo iz svojega srca, tako zelo so lepe, ljubke, pametne, vljudne, hudomušne, navihane, smešne, in nekaj posebnega, na zelo poseben način. Ne da se povedati, kaj je to in tisto, kar nas očara in osupne, da se zdrznemo in zamislimo, nekaj je v zraku okrog njih, nekaj je v njihovih očeh in njihovih srcih. Tisto nekaj več, ki stori, da ne moremo drugače, kot da jih imamo radi za vedno in za vse večne pravljične čase, te naše resnične kraljične, ki so neštete deklice okrog nas, med nami in z nami, pa niti tega ne vemo. Zato le napnite oči in ušesa, prisluhnite srcu in tistemu notranjemu glasu, ki vam vselej pove, kaj je prav in kaj resnično, kaj res šteje, kaj je pomembno in kaj res dobro. Tako zelo, da se ti zvrti v glavi, da ti bije srce sto na uro, da ostaneš brez besed … Le prisluhnimo jim, tako in drugače, vsi.